Francozi bodo na volitvah v dveh krogih 23. aprila in 7. maja izbirali naslednika Francoisa Hollanda. Ta se po petih letih poslavlja s položaja ob nizki podpori javnosti. Na predsedniškem stolčku ga želi naslediti 11 kandidatov, med katerimi glede na možnosti za uspeh izstopajo štirje.
Zadnje ankete v prvem krogu napovedujejo dokaj izenačen izid kandidatke skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in sredinskega kandidata Emmanuela Macrona, ki naj bi osvojila po približno 22 odstotkov podpore in se tako pomerila v drugem krogu. V njem naj bi slavil Macron.
A v zadnjih tednih sta se dvojici kandidatov uspela na razliko le nekaj odstotnih točk približati kandidat konservativnih republikancev in nekdanji premier Francois Fillon na tretjem mestu ter skrajno levi Jean-Luc Melenchon na četrtem.
Fillon je sprva celo veljal za favorita, a ga je januarski izbruh afere z domnevno fiktivno zaposlitvijo soproge Penelope hitro stal znatnega deleža podpore med volivci. Skupaj z Melenchonom, ki naj bi mu podpora narasla po prepričljivih nastopih v televizijskih soočenjih, je tako sedaj spet v igri za drugi krog volitev.
Le Penova je predsednica Nacionalne fronte, ki ji doslej kljub uspehom na evropskih in lokalnih volitvah ni uspel preboj na parlamentarnih volitvah, Macron pa je zapustil socialiste in ustanovil lastno gibanje En Marche, s katerim se želi odmakniti od francoskih političnih elit. Oba kandidata obljubljata spremembe, le da Le Penova z odmikom od Evrope, medtem ko je Macron proevropsko usmerjen.
A karte med kandidati so se med kampanjo že večkrat premešale in tudi manj kot teden dni pred volitvami si izid upa napovedati le malokdo. Temu botruje tudi velik delež neodločenih volivcev - bilo naj bi jih četrtina, ki bi lahko odločilno spremenili izid.
Usodne volitve z vidika EU
Spričo morebitnega uspeha Marine Le Pen so - sploh po brexitu - v Francijo uprte oči celotne Evrope. Izrazito proti EU usmerjena kandidatka namreč napoveduje referendum o članstvu v uniji, izstop iz evroobmočja in schengna.
"Če bo EU (verjetno) preživela brexit, bi zelo težko preživela frexit," je za STA ocenil samostojni svetovalec za EU in strateško komuniciranje Dragan Barbutovski. Misli, da bi bile posledice morebitnega izstopa Francije iz EU veliko bolj zastrašujoče kot izstop Velike Britanije, saj je Francija ustanovna članica EU in zelo vpeta v evropske tokove. "To bi EU zadalo smrtonosen udarec," je dejal.
Meni sicer, da Marine Le Pen vendarle ne bo zmagala in bo na koncu prevladal pragmatizem, kot skrb vzbujajoče pa vidi do EU sovražno nastrojeno ozračje, ki ga je bilo v času kampanje zaznati v Franciji. Skrbi ga politični diskurz, da je EU kriva za vse.
"Unija je kriva za vse samo do te mere, kolikor so države članice in inštitucije dovolile, da je kriva za to," je še ocenil. Odnos volivcev do EU bo po njegovih besedah pomemben za izid volitev, ker se nacionalni in evropski politiki ne znajo odzivati na impulze ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo.
Spletni medij Politico ob tem ocenjuje, da v vsakem primeru po brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA izbira francoskih volivcev "med zaprto, protekcionistično, jezno Francijo in odprto, ekonomsko liberalno in optimistično" predstavlja lakmusov test, "ki bo oblikoval prihodnost Evrope v prihodnjih letih".
Odnosi z Rusijo
Posebno mesto v kampanji je odigrala tudi Rusija - kandidati s tako rekoč vseh političnih polov so obljubljali izboljšanje odnosov z Moskvo, ki so jo po drugi strani nekateri obtoževali vmešavanja v proces volitev. "Nedvomno obstaja vse bolj očiten sindrom Rusije tako v naši zunanji kot notranji politiki," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal nekdanji francoski diplomat in raziskovalec Pierre Vimon.
Najbolj izrazito se je med kampanjo z Rusijo zbliževala Le Penova, ki se je v Moskvi celo sestala s predsednikom države Vladimirjem Putinom. Poleg nje si tudi Fillon in Melenchon želita odprave sankcij, sprejetih po ruski priključitvi ukrajinskega politika Krim leta 2014. Bolj skeptična do Kremlja sta Macron in kandidat socialistov Benoit Hamon.
V Macronovem taboru so Rusijo tudi obtožili širjenja lažnih novic o njihovem kandidatu, zagovorniku odprtih meja in priseljevanja. Prst so v Rusijo usmerili tudi glede kibernetskih napadov na njihovo spletno stran. Tako Le Penova kot Fillon, ki je bil prav tako deležen pohvalnih besed s strani Putina, v tovrstne obtožbe ne verjameta.
Volitve v času izrednih razmer
Tokratne volitve so izjemne še z enega vidika, saj bodo potekale v stanju izrednih razmer, ki so v Franciji v veljavi po terorističnih napadih 13. novembra 2015. Od januarja 2015 je v državi v terorističnih napadih skupno umrlo več kot 320 ljudi in prav varnost je bila ena od pomembnih tem kampanje. Kandidati, sploh Le Penova, so jo pogosto navezovali na vprašanje priseljevanja, ki ga želi Nacionalna fronta bistveno omejiti oziroma zatreti nezakonite oblike.
Volitve bodo potekale ob izjemno strogih varnostnih ukrepih. Po navedbah notranjega ministra Matthiasa Fekla bo v nedeljo za varnost skrbelo več kot 50.000 pripadnikov varnostnih sil. Poleg tega že vse od terorističnih napadov januarja 2015 na ulicah Pariza in drugih mest v državi redno patruljira približno 10.000 vojakov v okviru posebne operacije Sentinelle.
Da obstaja grožnja novih terorističnih napadov, se je potrdilo le nekaj dni pred prvim krogom volitev, ko so v državi aretirali teroristična osumljenca, ki naj bi načrtovala skorajšnji napad. Šlo je za radikalizirana moška iz Marseilla.
Kampanja, ki se je uradno začela 10. aprila, se bo končala v petek ob polnoči. V nedeljo bodo volišča odprta med 8. uro zjutraj in 19. oziroma 20. uro zvečer. Prve ocene izidov bodo televizije objavile po 20. uri.
