Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti 86. in 86. a člena medijskega zakona, ki predpisujeta glasbene kvote, ter 109. člena, ki se nanaša na pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve nad mediji. Obenem je prišla tudi pobuda Dejana Štamparja in drugih ter Radia City in Miroslava Hölbla za oceno ustavnosti zakonskih členov o glasbenih kvotah.
Minister za kulturo Tone Peršak je na seji odbora opozoril, da je še prezgodaj za celovito oceno zakonske rešitve. Po njegovih besedah se postavlja vprašanje, ali kvote dejansko toliko posegajo v avtonomijo glasbenih urednikov, da je potrebna ustavna presoja. Pri tem je bil kritičen do "apokaliptičnih napovedi" vlagateljev, kakšna bo zaradi kvot usoda radijskih postaj.
Se je pa Peršak strinjal, da uzakonitev kvot vsekakor terja poglobljen razmislek in morebiti tudi primernejše rešitve v novem zakonu o medijih. Po ministrovem mnenju bi veljalo predvsem razmisliti o tem, ali bi zdajšnje tri časovne pasove predvajanja glasbe, ki jih določa zakon, nadomestili zgolj z dvema pasovoma: dnevnim in nočnim.
Ministrstvo je kot ključni argument za ustavno dopustnost določb o kvotah slovenske glasbe navedlo, da je namen določb v uresničevanju zakonsko definiranega javnega interesa na področju medijev. Interes obsega tudi ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, kamor sodi tudi glasba.
Ključni očitek podpisnikov zahteve in pobude za ustavno presojo pa je, da kvote pomenijo nedopusten poseg v uredniško avtonomijo in s tem v pravico svobode izražanja. Po njihovem mnenju uzakonitev kvot iz lanskega leta ni dosegla svojega namena, to je spodbujanje predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah, je pa okrnila avtonomijo urednikov in otežila njihovo delo.
Ustavno sodišče je sicer marca v postopku za oceno ustavnosti, ki ga je zahteval državni svet, soglasno zavrnilo predlog, naj se do končne odločitve sodišča zadrži izvrševanje treh spornih členov zakona o medijih.
