c S

Osnutek strategije dolgožive družbe poudarja pomen aktivnega staranja

18.04.2017 16:05 Ljubljana, 18. aprila (STA) - Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je od danes v javni razpravi, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih, ki so aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju, je danes dejal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Strategija bo odgovorila na vprašanje, kako se bo družba kot celota prilagajala novim demografskim razmeram, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk. Spremembam se morajo prilagoditi družbeni podsistemi, je opozorila.

Po besedah državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade in vodje delovne skupine za pripravo strategije Marije Pukl v drugi polovici maja načrtujejo predstavitev osnutka na različnih območjih države. Na prvi predstavitvi, ki bo v Ljubljani, bo navzoč tudi predsednik vlade Miro Cerar, je dejala.

Prvi steber v osnutku se nanaša na zaposlenost oz. delovno aktivnost. Pri tem naslavlja prilagoditve na trgu dela. Kot usmeritev navaja spodbujanje daljše delovne aktivnosti, da bi dosegli večjo delovno aktivnost starejših. To bi bilo denimo mogoče doseči med drugim s podpiranjem več karier v življenjskem obdobju.

Drugi steber zajema samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij, pri čemer spodbuja zdrav način življenja. Usmeritve pri tem stebru predvidevajo strukturne ukrepe za zdravju prijazno okolje.

Tretji steber se nanaša na vključenost v družbo. Pri tem so omenjeni medgeneracijsko sodelovanje in preprečevanje starostne diskriminacije.

Četrti steber pa vključuje oblikovanje okolja za aktivnost v vsem življenju. Pri tem so omenjene prilagoditve v gospodarstvu in prilagoditve bivalnih razmer za podaljšanje samostojnega življenja v domačem okolju. Pri tem med drugim navajajo t. i. domove za vse življenje, prilagojene vsem starostim.

Delež starih do 20 let se je v preteklih desetletjih po navedbah Umarja že znižal in zdaj znaša približno 20 odstotkov, na tej nizki ravni pa bo ostal tudi v naslednjih desetletjih.

Po drugi strani se povečuje delež prebivalstva, starejšega od 65 let. Medtem ko je delež starih 65 let in več leta 1990 znašal deset odstotkov, bo leta 2060 po napovedih znašal približno 30 odstotkov.

Vukova je poudarila, da bi moral državni proračun načrtovati financiranje omenjenih vsebin programsko in ne po ministrstvih.

Vlada bo predlog strategije predvidoma potrdila v začetku julija, zatem pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte, je povedala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Puklova.