Direktor oddelka za raziskave pri IMF Maurice Obstfeld pravi, da svetovna ekonomija dobiva zagon že vse od sredine lanskega leta in IMF je zato minimalno izboljšal obete za letos v primerjavi z zadnjimi ocenami pozimi. Leta 2018 naj bi se svetovna gospodarska rast pospešila na 3,6 odstotka, rast pa bo vsesplošno razširjena tako od revnih pa do bogatih držav.
IMF ZDA za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa 2,5-odstotno. Območje evra bo letos raslo po 1,7-odstotni stopnji, prihodnje leto pa po 1,6-odstotni. Kitajska rast bo 6,6- in 6,2-odstotna, ruska 1,4-odstotna tako letos kot prihodnje leto, indijska letos 7,2-, prihodnje leto pa 7,7-odstotna in japonska letos 1,2- in prihodnje leto 0,6-odstotna.
Bistvo tokratnega WEO pravi, da gre na bolje, vendar pa svet še ni na suhem. Kratkoročno kaže dobro, kakor tudi na srednji rok, dolgoročni obeti rasti pa so zavrti, še posebej v razvitih državah. V primerjavi s prejšnjimi desetletji je rast šibka, Obstfeld pa med grožnje rasti uvršča protekcionizem, odpravljanje finančnega nadzora ter boj vseh proti vsem, zaradi česar bodo vsi na slabšem.
WEO pravi, da posledice finančne krize, nizki dohodki, izgube delovnih mest in naklonjenost politikam, ki spodkopavajo mednarodne trgovinske odnose, vodijo v protekcionizem oziroma zapiranje meja, kar ni pametno. Po drugi svetovni vojni so šli trgovinski odnosi v smer sodelovanja in odpiranja, od česar so imele nerazvite države koristi skupaj z razvitimi.
Večji problem kot domnevno izkoriščanje s strani revnih držav je v razvitih državah to, da trgovinski dohodek ne prihaja do revežev v bogatih državah, določena delovna mesta pa bolj kot trgovina ukinja tehnološki napredek.
IMF zato državam priporoča, naj vodijo takšne trgovinske politike, ki bodo skladne z maksimalno produktivnostjo, poskrbijo naj za izobraževanje in prekvalifikacijo delavcev, trgovinski dohodek pa naj se deli pravičneje. Številnim državam se na žalost zdi lažje udariti trgovinske ovire.
Boljši obeti za rast svetovne ekonomije so med drugim posledica napovedi velike dodatne proračunske porabe v ZDA, kjer predsednik Donald Trump govori o velikih davčnih olajšavah in o povečanju porabe za infrastrukturo. Obenem pa iz ZDA prihaja grožnja rasti, odvisno od tega, kako hitro bo centralna banka Federal Reserve višala obrestne mere.
Trenutno vlada povečano zaupanje v evropska in japonsko gospodarstvo, slabši obeti so za Latinsko Ameriko in Bližnji vzhod, Rusiji se položaj izboljšuje zaradi rasti cen nafte, Kitajska rast je trdna, čeprav IMF tam opozarja na nevarnost za finančno stabilnost zaradi hitre rasti domačega zadolževanja. Med grožnje svetovni gospodarski rasti pa IMF prišteva geopolitične napetosti in nepredvidljive vremenske razmere.