Kot je povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček v zadnjih letih ugotavljajo, da se številčnost pri zaposlovanju tujcev izredno povečuje. Delodajalci ugotavljajo, da delavcev, ki jih potrebujejo, ne morejo dobiti v Sloveniji, zato se velikokrat poslužujejo drugega možnega načina in zaposlujejo tujce.
Prejšnji mesec so na inšpektoratu izvedli akcijo na temo zaposlovanja tujcev, pri čemer so bili presenečeni nad raznimi načini zaposlovanja. "Ugotavljali smo kar številne, ne samo kršitve, ampak tudi odprta vprašanja, in tej temi bomo v prihodnje posvetili kar precej časa," je dejala Trčkova.
Na inšpektoratu že deveto leto zapored ugotavljajo precejšnje kršitve pri zamujanju izplačila plač, predvsem v zvezi z neizplačilom regresa. Pri delodajalcih, ki na različne načine kršijo zakonodajo, pa opažajo, da se hitro prilagajajo. "Zato moramo biti tudi državni organi fleksibilni in hitro ukrepati," je izpostavila Trčkova.
Število prijav s strani delavcev na inšpektorat se ne zmanjšuje. "To priča o tem, da so se delavci začeli zavedati svojih pravic in na ta način tudi inšpektorji lažje učinkovito delujemo, težko pa obravnavamo zadeve, ki so akutne, ker moramo obravnavati vsak prijavo," je Trčkova opozorila na težave inšpektorjev.
"Hitri ste, odzivate se, želim si, da vas bi bilo več, da bi uspeli odkriti kršitelje in primerno ukrepati," pa je inšpektorje nagovorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Kot je izpostavila, takšne kršitve, da ljudje ne dobivajo plač ali pa prepozno izvedo, da nimajo plačanih prispevkov, človeka oropajo tudi dostojanstva.
"Na žalost je v Sloveniji veliko takih, ki samo preračunavajo, kaj se jim splača, do kje iti, da ne bodo odkriti, ter računajo, da bo kazen še vedno nižja, kot je zaslužek," je dejala Nussdorferjeva, ki je poudarila, da se kršitev ne sme splačati. Upa na uspešno uveljavitev sprememb, ki jih prinaša nova zakonodaja. Ključen pa bo zakon o čezmejnem izvajanju storitev, sprejet februarja letos.
V Sloveniji je velik porast čezmejnega izvajanja storitev. Leta 2005 je bilo na primer izdanih 1100 potrdil, deset let kasneje pa 126.000. Lani je bilo na delo v Avstrijo napotenih okoli 37.000 slovenskih delavcev, kar je 34 odstotkov več kot leto prej. Okoli 17.000 jih je delalo v dejavnosti gradbeništva, je pojasnil v. d. direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jurij Snoj.
Slovenija doslej ni uspela določiti podrobnejših pravil za izvajanje tega sistema, zato je prišlo na tem področju do velikih zlorab in kršitev zakonodaje. Nov zakon pa opredeljuje načine in pogoje za opravljanje storitev tujih in domačih ponudnikov ter tujih in domačih samozaposlenih oseb. Prav tako določa obveznosti delodajalca in delavca. Med drugim določa subsidiarno odgovornost naročnika in uporabnika pri zagotavljanju plače delavcu.
Ob predstavitvi zakonskih novosti pa delodajalce skrbi, kje dobiti natančne informacije in pojasnila, kako ravnati, da ne bodo v prekršku. Kot je pojasnil Grega Malec z ministrstva, te informacije načeloma podaja sektor za zaposlovanje in migracije, vendar pa so tudi tam kadrovsko podhranjeni.
