Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, bo slovenska delegacija sogovornikom predstavila aktualne makroekonomske razmere v Sloveniji, že pred udeležbo na osrednjem delu zasedanja v Washingtonu pa bodo potekala tudi srečanja s predstavniki investicijskih bank.
Slovenska delegacija se bo udeležila zasedanj Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora (IMFC), ki svetuje svetu guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kjer bodo razpravljali o aktualnem dogajanju v svetovnem gospodarstvu. Skupni Razvojni odbor sklada in banke bo medtem obravnaval vizijo skupine Svetovne banke do leta 2030.
IMF bo že v torek objavil tudi najnovejše poročilo o obetih za svetovno gospodarstvo, v sredo pa še poročilo o globalni finančni stabilnosti. Januarja je sklad napovedal, da se bo svetovno gospodarstvo letos okrepilo za 3,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi rast pospešila na 3,6 odstotka. Območje evra naj bi v obeh letih beležilo 1,6-odstotno gospodarsko rast.
Januarska osvežitev gospodarske napovedi se je nanašala le na največja svetovna gospodarstva, tokratna pa se bo tudi na druge države. Sloveniji je IMF lani jeseni za letos napovedal 1,8-odstotno gospodarsko rast, v okviru marčnega obiska redne misije v Ljubljani pa je to napoved precej izboljšal.
Letos naj bi gospodarska rast Slovenije dosegla tri odstotke, na srednji rok pa je napovedana krepitev bruto domačega proizvoda (BDP) nekoliko nižja. Zato sklad državo med drugim poziva k pospešitvi strukturnih reform, nadaljevanju javno-finančne konsolidacije ter razdolževanju malih in srednjih podjetij.
Že 19. aprila se bodo sicer sestali ministri in guvernerji držav v razvoju iz skupine G24, ministri in guvernerji največjih svetovnih gospodarstev G20 bodo zasedali dva dni pozneje, ko bo podobno delo opravil tudi IMFC. Spomladanski zasedanji se uradno končata 23. aprila, delo pa bo v bistvu opravljeno že dan prej, po zasedanju skupnega Razvojnega odbora banke in sklada.
Ministri in guvernerji se srečujejo v negotovem ozračju, Bela hiša z novim predsednikom Donaldom Trumpom predlaga manj denarja za projekte Svetovne banke, ki ji predseduje Američan, zaradi Trumpa je pod vprašajem napredek glede reform upravljanja v IMF, največ skrbi pa vzbuja Trumpov odnos do svetovne trgovine.
Trump globalizacijo oziroma prosto trgovino krivi za izgubo industrijskih delovnih mest v ZDA, mednarodni finančniki pa skušajo pojasniti, da je to v največji meri posledica tehnološkega razvoja. IMF, Svetovna banka in Svetovna trgovinska organizacija (WTO) so pred kratkim v skupnem poročilu opozorili na to dejstvo in pozvali k iskanju pravih politik, da bodo koristi globalizacije bolj pošteno razdeljene.
Trump je ZDA umaknil iz sporazuma o prosti trgovini na območju Tihega oceana (TPP), Mehiki grozi s spremembami sporazuma Nafta, glede odnosov s Kitajsko pa je po nedavnem srečanju s predsednikom Xi Jinpingom nekoliko umiril tone. Analitiki zato ugibajo, da ne bo pretiraval s kritikami gospodarske politike in trgovinskih odnosov, dokler bo Peking koristen pri umirjanju napetosti s Severno Korejo.
Poleg Trumpa je tu še odhod Velike Britanije iz EU, težnje po zapiranju meja pa naraščajo tudi v drugih razvitih državah. Skrb med drugim vzbuja tudi pričakovanje izida skorajšnjih predsedniških volitev v Franciji.
