V gibanju opozarjajo, da sezonski delavci delajo v neprimernih pogojih in za neprimerna plačila. Položaj teh delavcev v kmetijstvu skušajo opisati s primerom nabiralke jagod v rastlinjaku nekje v Pomurju.
"Njeno delo se začne ob petih ali prej, ko zrak diši po svežem, jagodah in blatu. Takrat se začne med sklanjanjem in klečanjem polnjenje posodic z eno po eno jagodo. Ko posoda tehta en kilogram, zanjo dobi 0,35 evra. Recimo, da je danes za pobiralko dober dan - pobira se še posebej velika in debela sorta jagod, zato bo lahko v tem dnevu zaslužila 20 evrov ali okoli 2,2 evra na uro. Če bi bilo dobrih dni za cel mesec, bi ob koncu meseca zaslužila 400 evrov," pojasnjujejo.
A dogajajo se tudi dnevi, ko je nabiralki dodeljen "tunel, v katerem je pridelek bolj klavrn", opozarjajo. V tem primeru do konca dneva lahko nabere za manj kot dva evra jagod. "Takrat lahko, če hiti in izpušča malico, ostane dlje kot do dveh popoldne in morda izmakne kako jagodo še sosedu, zasluži tudi nekoliko več. Po nekaj urah polnjenja posodic z jagodami je v tunelu vedno bolj vroče, položaj v katerem je treba ob tem držati telo, pa je vedno bolj nevzdržen," so slikoviti.
V gibanju ocenjujejo, da so sezonski delavci v kmetijstvu vzdržljivi in pridni, četudi je pridno delo vredno spoštovanja, pa je treba biti pozoren, da pridnost ne prestopi meje ter se spremeni v grožnjo zdravju in razvrednotenje njihovih življenj.
Kot ugotavljajo, v enem od podjetij, ki se ukvarja z vzgojo jagod, sezonskim delavcem niso priskrbeli niti primernih sanitarij. Vode in mila je ob prenosnih sanitarijah pogosto zmanjkalo za več dni, prav tako je zmanjkovalo toaletnega papirja, ob tem pa so bile prenosne kabine večinoma tako daleč, da se nabiralcem niti ni splačalo na stranišče, saj bi s tem zapravljali čas za nabiranje, so kritični. Da bi prihranili čas, so manj pili in tvegali dehidracijo, pitna voda pa tudi sicer ni bila vedno zagotovljena.
Sezonsko delo se po navedbah gibanja najpogosteje opravlja preko podjemne pogodbe, v kateri sta pogosto določena visoka norma in nizko plačilo za opravljeno delo, denimo 35 centov za kilogram jagod, pri čemer si mora stroške prevoza in malice kriti vsak delavec sam. Delodajalec pa mu mora omogočiti odmor - če mu ga ne bi, bi posegel v njegove v človekove pravice. Delavec se lahko sicer samoiniciativno odloči, da odmora ne bo izkoristil.
Višina zaslužka pri podjemni pogodbi ni omejena v nobeno smer in je odvisna od dogovora v pogodbi. Delodajalca ne vežejo pravila o zagotovitvi minimalne plače delavcu.
Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.
Pri tem naj bi se postavljalo vprašanje, ali je taka vrsta pogodbe pri sezonskih delavcih v kmetijstvu sploh primerna, saj je izpolnjenih več elementov delovnega razmerja, denimo vzpostavitev podrejenosti med delavcem in delodajalcem, osebno opravljanje dela, vključenost v organiziran delovni proces. Z vidika pravic delavca bi bila, tako v gibanju, boljša oblika pogodba o zaposlitvi za določen čas.
