Po določbah zakonika bodo sodišča odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu. Zakonik uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V delu, ki ureja področje sklenitve zakonske zveze, daje zakonik bodočima zakoncema na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze kot veljavna ureditev. Zakonsko zvezo bo denimo mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič.
Po novem so urejene tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.
Zakonik pa staršem omogoča tudi, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru njihove smrti ali trajnejše nezmožnosti. Sodišče bo upoštevalo voljo staršev, če le ne bo v nasprotju s koristjo otrok. Veljavnost tako izražene volje se bo presojala enako kot veljavnost oporoke.
Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, bo lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom.
