"Medtem ko so bili tehnični vidiki procesa dobro izpeljani, pa volivci niso imeli nepristranskih informacij o ključnih poudarkih reforme, poleg tega je prihajalo do negativnih učinkov zaradi omejevanja temeljnih svoboščin," so opazovalci Ovseja ter Parlamentarne skupščine Sveta Evrope zapisali v preliminarnem poročilu.
"Na referendumski dan ni bilo večjih problemov z izjemo nekaterih regij, obžalujemo pa odsotnost opazovalcev iz vrst civilne družbe na voliščih," je dejal vodja delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Florin Preda. Kot so dodali opazovalci, je referendum potekal v političnem okolju, v katerem so bile temeljne svoboščine, nujne za demokratičen proces, omejene zaradi izrednih razmer, vpleteni strani pa nista imeli enakih možnosti za predstavitev svojih stališč volivcem.
Zahodni predstavniki so se na izid turškega referenduma odzvali zadržano. "Ustavne spremembe in še posebej njihovo uresničevanje v praksi bomo ocenjevali v luči obveznosti Turčije kot kandidatke za članstvo v EU in kot članice Sveta Evrope," so v skupnem sporočilu zapisali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.
Tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je Turčijo opozoril, da bo morala po referendumu previdno ravnati in ohraniti vladavino prava. "Izjemnega pomena je zagotoviti neodvisnost pravosodja v skladu z načelom vladavine prava, kot to določa Evropska konvencija o človekovih pravicah," je zapisal.
Nemška Kanclerka Angela Merkel je v skupnem sporočilu z zunanjim ministrom Sigmarjem Gabrielom "po tej težki volilni kampanji" pozvala Erdogana k "spoštljivemu dialogu z vsemi političnimi in družbenimi silami v državi". Nemčija spoštuje pravico Turkov do spremembe ustave, izidi referenduma pa "kažejo, kako globoko razdeljena je turška družba", sta še zapisala Merklova in Gabriel.
Turška skupnost v Nemčiji je sicer večinsko podprla ustavne spremembe, po katerih bo lahko Erdogan ostal na oblasti do leta 2029. Zanje je namreč glasovalo kar 63,1 odstotka turških volivcev, ki so glasove oddali v Nemčiji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je medtem dejal, da Turčija ne more postati članica EU. Referendum je po njegovih besedah pokazal, kako zelo je država razdeljena, pa tudi, da se vse bolj oddaljuje od vladavine prava in demokracije.
Med v Avstriji živečimi Turki je ustavne spremembe na referendumu podprlo kar 73,5 odstotka glasujočih. Podobno, več kot 70-odstotno podporo, so ustavne spremembe dobile med Turki v Belgiji in na Nizozemskem, medtem ko so pri v Švici živečih Turkih zmagali nasprotniki ustavnih sprememb - podprlo jih je le 38 odstotkov glasujočih.
Iz urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda so sporočili, da "jemljejo na znanje" izid referenduma, kot tudi spore v zvezi z njimi. Podobno kot številni drugi vidijo v izidih "razkol v turški družbi glede globine predlaganih reform". Posebej pa so v Parizu posvarili, da bi bil morebiten referendum o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki ga je v nedeljo omenil Erdogan, v nasprotju z evropskimi vrednotami.
Ameriško zunanje ministrstvo je turške voditelje pozvalo k spoštovanju mnenja opozicije in svobode izražanja. "ZDA še naprej podpirajo demokratični razvoj Turčije, za katerega so ključnega pomena zavezanost vladavini prava ter svobodni in pluralni mediji," je dejal predstavnik State Departmenta Mark Toner.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem pozval k spoštovanju volje turškega naroda in dodal, da je referendum turško notranje vprašanje.
Medtem ko je Erdogan odločitev volivcev označil za zgodovinsko, del opozicije trdi, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in manipulacij, zaradi česar so zahtevali razveljavitev rezultatov. Predsednik volilne komisije Sadi Güven pa je zatrdil, da so glasovnice in ovojnice, s katerimi so glasovali volivci, veljavne. Kot je pojasnil, je bila odločitev o veljavnosti tudi neožigosanih glasovalnih lističev sprejeta še pred vnosom v sistem.
Med nedeljskim glasovanjem je namreč volilna komisija sporočila, da bodo upoštevali tudi neožigosane glasovnice in ovojnice. Običajno jih namreč pred glasovanjem ožigosajo, s čimer želijo preprečiti, da volivci ne bi oddali lističev ali ovojnic, ki jih ni izdala komisija.
Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je za ustavno spremembo, s katero se bodo okrepile pristojnosti predsednika, glasovalo 51,4 odstotka volivcev, proti pa 48,6, je sporočila volilna komisija. V treh največjih turških mestih - Istanbulu, Ankari in Izmirju - so bili sicer prebivalci večinsko proti ustavnim spremembam. Končni izidi referenduma bodo znani v 11 dneh.