c S

Kolegij predsednika DZ v torek o predlogu zakona za Mercator

14.04.2017 16:36 Ljubljana, 14. aprila (STA) - Predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo, ki ga je za zaščito Mercatorja pred morebitnim izčrpavanjem s strani Agrokorja v četrtek potrdila vlada, je v parlamentarnem postopku. Kolegij predsednika DZ bo o obravnavi odločal v torek, kaže spletna stran DZ.

Vlada je predlog zakona v DZ poslala za obravnavo po nujnem postopku. O tem, kakšen bo postopek obravnave in kdaj - na redni seji DZ, aprilska se začne v četrtek, ali na izredni seji - bodo poslanci o zakonu razpravljali, bo v torek odločil kolegij predsednika DZ.

Po predlogu zakona bo za podjetja, ki so sistemskega pomena za državo ter v Sloveniji zaposlujejo vsaj 6000 ljudi in imajo več kot milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje, njihov večinski lastnik pa je v insolvenčnem postopku, vlada lahko sodišču predlagala imenovanje izrednega člana uprave. Ta bi bil pristojen le za posle, ki so povezani z večinskim lastnikom, in ne bi imel pristojnosti pri vodenju drugih poslov.

Pogoje iz zakona trenutno izpolnjuje le Mercator; da je zakon namenjen zaščiti največjega trgovca v Sloveniji, je potrdil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. "Zakon potrebujemo, saj moramo preprečiti morebitno izčrpavanje Mercatorja, do katerega bi lahko prišlo zaradi težav, ki jih ima Agrokor," je v četrtek po seji vlade dejal minister.

Potrdil je tudi, da je že izpolnjen pogoj, da je večinski lastnik družbe v postopku zaradi insolventnosti ali drugih postopkih, ki vsebinsko ustrezajo postopkom zaradi odprave razlogov insolventnosti oz. prestrukturiranja. "Insolventno stanje lastnika tega podjetja je že dejstvo," je dejal Počivalšek.

Profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, ki po poročanju časnika Dnevnik pri pripravi zakona sodeloval z mnenjem glede osnovnega principa posega v gospodarsko družbo, je dejal, da gre za sprejemljivo rešitev. Obvladujoča družba z odvisno družbe ne sme početi vsega, kar želi, je dejal za današnji izdaji časnikov Dnevnik in Delo.

Izredni član uprave bo dajal soglasje k poslom med odvisno in obvladujočo družbo ter bo lahko preprečil morebiten nedopusten vpliv obvladujoče na odvisno družbo. "Gre za poseben ukrep, ki ga predvideva predlagani zakon. Tako kot imamo v stečajnem postopku stečajnega upravitelja, se tu pojavi od sodišča imenovani član uprave. Njegova pooblastila so omejena samo na to, da nadzoruje in preprečuje škodljive posle v korist insolventne obvladujoče družbe, ki ne bi bili nadomeščeni odvisni družbi. Poslovodenje pa bo še vedno v rokah redno imenovane uprave," svoje mnenje, da je zakon skladen s pravnim redom, utemeljuje Juhart.

Profesor gospodarskega prava na mariborski pravni fakulteti Saša Prelič je za Dnevnik dejal, da dvomi o skladnosti predlaganih rešitev z ustavo. Meni sicer, da predlog ne prinaša rešitev, ki jih ne bi vsebovala že obstoječa korporacijska ureditev, če je uporabljana dovolj dosledno - že po zakonu o gospodarskih družbah je prepovedana finančna asistenca družbe njenemu lastniku, tudi drugi predpisi lastniku prepovedujejo izčrpavanje, če nima vira v dobičku.

Prelič edino posebnost vidi v izključitvi koncernskega privilegija. Po obstoječi koncernski zakonodaji lahko obvladujoča družba odvisnim daje celo škodljiva navodila, če so koristna za vso skupino, a mora prikrajšani družbi nadomestiti to prikrajšanje. Odvisna družba mora do obvladujoče uveljaviti izravnalni zahtevek in ga kot terjatev knjižiti v svoji bilanci, je pojasnil. Uveljavitev takšne terjatve bi bila v primeru stečaja Agrokorja po njegovem mnenju sicer lahko vprašljiva, ker bi za nesistemske družbe veljala ena, za sistemske družbe pa druga koncernska pravila.

Dvomi pa tudi o vplivu izrednega člana uprave ob glasovanju. "Če ima uprava tri redne člane, poleg tega pa še izrednega člana, bi - glede na zapis določbe - ta lahko bil tudi preglasovan, s tem pa brez vpliva," je opozoril. Nejasna pa je po njegovem tudi opredelitev stanja večinskega lastnika. "Če je nad njim začet stečaj, se njegovo poslovanje prekine, stečajni upravitelj pa za poplačilo upnikov unovči premoženje stečajnega dolžnika. To pomeni, da proda delnice hčerinskih družb, ne pa da z njimi sklepa posle in jih tako izčrpava," je pojasnil za časnik.

Potem ko se je Agrokor znašel v velikih finančnih težavah zaradi prezadolženosti, ga je hrvaška vlada zaščitila, saj je prepomemben za tamkajšnje gospodarstvo, da bi pustili, da se zruši. Sprejela je zakon, po katerem upniki ne morejo sprožiti izvršb, vodenje koncerna je prevzel izredni vladni pooblaščenec Ante Ramljak. Družba je v četrtek dobila tudi novo posojilo, s katerim bo poplačala tiste dobavitelje, ki so zaradi zamud zašli v težave.