Tako Uran kot Zorman sta že stopila pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic - Uran je pričal sredi januarja, Zorman pa v začetku februarja. Komisija se je po besedah njene predsednice Jelke Godec (SDS) za soočenje prič odločila zaradi njunih nasprotujočih izjav.
Uranove in Zormanove razlage so se tudi danes v nekaj primerih pomembno razlikovale, še najbolj pri pojasnjevanju načina dela razpisnih komisij. Zorman je zatrdil, da kot zdravniški član komisije pri oblikovanju strokovnih kriterijev razpisa nikoli ni predlagal konkretnih modelov opornic. Poudaril je, da se tudi s cenami materiala ni ukvarjal.
Uran je ponudil nasprotujočo razlago, saj so po njegovih besedah zdravniki k strokovnim kriterijem pripisali model opornice, ki ga predlagajo. Ob tem je Godčeva spomnila, da je Uran med pričanjem 17. januarja tudi dejal, da je zdravniški del razpisne komisije prav tako navedel ceno opornic, ki so bile del razpisa.
Godčeva je glede tega opozorila, da je v gradivu za razpis iz leta 2012 pri vseh sklopih navedena tudi natančna in ne le najvišja dovoljena cena. Hkrati je priči vprašala, kako pojasnjujeta, da je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana že z razpisom iz leta 2013 uspel nabaviti žilne opornice po bistveno nižji ceni.
Uran je odgovoril, da do nižjih cen niso prišli z drugačnim razpisom, ampak zaradi vstopa poljskega dobavitelja Logis Med na slovenski trg. Zorman pa je ocenil, da do preloma ni prišlo toliko zaradi "Poljaka", ampak predvsem zaradi drastičnega znižanja cen opornic na evropskem trgu. Pri tem je zanikal, da bi kdorkoli pritiskal na zdravniški del razpisne komisije.
Tudi v tem primeru je Uran ponudil drugačno razlago, saj je podobno kot na januarskem pričanju dejal, da je prihajalo do poskusov vplivanja na strokovno mnenje zdravnikov. Na vprašanje Godčeve, kdo je pritiskal na zdravnike, pa ni konkretno odgovoril. Domneval je, da je pritisk verjetno prihajal iz stanovskih organizacij, npr. iz kardiološkega združenja.
Predsednica komisije Godčeva je priči tudi vprašala, zakaj je iz razpisa v razpis prihajalo do prekoračitve nabavnih količin in s tem razpisnega proračuna. Uran je odgovoril, da je razlog v tem, da so zdravniki favorizirali določene modele žilnih opornic in jih je bilo treba dokupiti. Zorman pa se je skliceval na težavnost planiranja, kaj in koliko nabaviti.
Godčevo je tudi zmotilo, da je ljubljanski UKC povsem enake modele opornic najprej nabavil preko razpisa in nato še neposredno z naročilnicami. Uran je odgovoril, da ima parlamentarna komisija očitno netočne podatke, saj se tega niso nikoli posluževali. So se pa po njegovih besedah občasno odločili tudi za nakup z naročilnicami zaradi ugodnih cen.
Zorman je zatrdil, da so dobavitelji opornic sponzorirali strokovna izobraževanja zdravnikov izključno prek UKC in da tudi njemu tega nikoli niso plačali mimo kliničnega centra. Godčeva pa ga je opozorila, da je komisija pridobila podatke, ki dokazujejo, da so dobavitelji plačevali potne stroške njemu osebno. Zorman njene navedbe ni komentiral.
Predsednica komisije je Zormana spomnila tudi na proktorstvo, ki ga je za plačilo opravljal v Tuzli, in to brez dovoljenja ljubljanskega UKC. Tudi v tem primeru je po besedah Godčeve plačilo dobil od enega izmed dobaviteljev s sedežem v Italiji. Zorman je potrdil, da za proktorstvo ni imel dovoljenja kliničnega centra.
Uranu pa je Godčeva na zaprtem delu seje pokazala dokumentacijo, ki potrjuje, da je komisija opravila poizvedbo o vseh njegovih osebnih bančnih računih z dovoljenjem sodišča. Med drugim se je izkazalo, da je Uran na eni od bank odprl račun in ga še isti dan tudi zaprl.
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bila sicer ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni kot v tujini.