Kot je za STA pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek, so glede odloka o okviru za pripravo proračunov in osnutka programa stabilnosti na seji izpostavili več stvari. Med drugim je bilo slišati pomisleke, ali omejitve, povezane s fiskalnim pravilom, omogočajo izvajanje razvojnega načrta, ki je deloma zapisan v nacionalnem reformnem programu.
Izpostavili so tudi potrebo po povečevanju izdatkov za področje izobraževanja in raziskovanja.
Oba dokumenta, o katerih so govorili na današnji seji, sta po Počivavškovih besedah sicer tesno povezana z nacionalnim reformnim programom, zato določeno oviro predstavlja dejstvo, da končno besedilo slednjega še ni znano.
Kot je za STA pojasnila izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje, bodo celotno besedilo nacionalnega reformnega programa, katerega osnutek so obravnavali na marčni seji, namreč prejeli šele 24. aprila. Nato bodo preverili, katere od njihovih pripomb so bile upoštevane, časa za tokratne pripombe pa bo le en dan, saj vlada lovi bruseljske roke.
Pojetova je na seji sicer posebej izpostavila, da naj bi nekatere prvotno kratkoročne varčevalne ukrepe spremenili v sistemske. Zanimalo jo je, za katere ukrepe gre, a ni dobila zadovoljivega odgovora. "Tako da upam, da bomo to videli v nacionalnem reformnem programu, ki ga bomo prejeli 24. aprila," je še dejala.
Da bo časa za podajo pripomb na nacionalni reformni program malo, je izpostavil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer. "Verjamem, da je vključenih veliko deležnikov, a so postavljeni roki nerealni," je poudaril.
V obravnavo odloka o okviru za pripravo proračunov in osnutka programa stabilnosti - obravnavali so ju v kompletu - so bili socialni partnerji tokrat po Antauerjevih besedah sicer vključeni precej bolj kot običajno, razprava pa je bila "relativno konstruktivna".
Je pa izpostavil, da je "res nenavadno", da se pogovarjajo o teh dveh dokumentih, čeprav še niso sprejeli nacionalnega reformnega programa. V zraku po njegovih besedah med drugim še vedno visi celotna zdravstvena reforma, ki nikakor ni majhnega pomena.
Boljšo vključenost socialnih partnerjev je izpostavil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. To, da je medsebojni dialog stekel, je po njegovih besedah pozitivno, kritičen pa je do medsebojnega neskladja reformnih aktivnosti posameznih ministrstev.
"Tako denimo ministrstvo za zdravje govori, kako bo za 2,5 odstotka dvignilo prispevno stopnjo, medtem ko to gradivo tega ne omenja," je izpostavil. V združenju se po njegovih besedah tako sprašujejo, ali je namen ukrepov "narediti domačo nalogo za Bruselj ali je še kakšen drug cilj".
