Sodnica Špela Koleta je pritrdila očitkom tožilstva, da je Novič svojemu nekdanjemu direktorju odvzel življenje iz brezobzirnega maščevanja. V branju ugotovitev sodišča je izpostavila Novičevo spreminjanje zgodbe od prvega zaslišanja, ki se je zgodilo že 23 ur po streljanju na Jamnika.
Tožilstvo je tekom obravnave, ki se je začela približno leto dni po umoru, novembra 2015, dokazovalo, da je Novič 16. decembra 2014 okoli 19.30 na parkirišču lokala Via Bona na ljubljanskem Viču "dvakrat v glavo ustrelil Jamnika in to na zahrbten način". To je po prepričanju tožilke Blanke Žgajnar storil iz maščevanja, ker je bil leta prej odpuščen s Kemijskega inštituta. "Umor je kaznivo dejanje, ki je najbolj zavržno, kar jih človek lahko stori. Teži je primerna tudi predpisana kazen," je v sredinih sklepnih besedah poudarila tožilka, ki pri obdolženemu ni našla niti ene olajševalne okoliščine. Zato je zanj zahtevala 30-letno zaporno kazen.
Novičevi zagovorniki pa so vztrajali, da "ni niti enega dokaza, ki bi kazal, da je Novič storil očitano kaznivo dejanje". Zato so pričakovali oprostilno sodbo. Tudi Novič je v zaključnih besedah ponovil, da ni kriv. Novičev zagovornik Jože Hribernik je ocenil, da umor Jamnika ni bil "delo obsedenega posameznika, ampak dobro organizirana skupinska eksekucija".
Mnenja nemških izvedencev Edith Gebhart in Axla Manheima ter izvedenca obrambe Vojina Maštruka so postavila sicer dvom v trdnost dokazov proti Noviču, zaradi česar so Noviča decembra 2016 tudi izpustili iz pripora. Danes pa se bo torej moral v pripor vrniti.
