K predlogu odloka o okviru za pripravo proračunov je pred kratkim imenovani fiskalni svet prvič doslej pripravil oceno vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, v kateri je vladi priporočil povečanje fiskalnega napora za doseganje ciljev pri zniževanju strukturnega primanjkljaja.
Do te ocene se mora opredeliti vlada, ki pa bi to lahko storila šele na četrtkovi seji, zato je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman članom odbora dopoldne predlagala, da stališče vlade predstavi ustno. Ker je opozicija temu ostro nasprotovala, je predsednica odbora Urška Ban (SMC) sejo prestavila na popoldne, vlada pa se je v tem času sestala na dopisni seji.
Kot je pojasnila Vraničar Ermanova, je srednjeročni fiskalni cilj za Slovenijo po zadnji oceni Evropske komisije določen na ravni strukturnega salda v višini 0,25 odstotka BDP, ki bi moral biti dosežen leta 2019, kar je sredi programskega obdobja. Vlada ugotavlja, da bi to pomenilo izredno strukturno zahtevno in hitro nadaljnjo konsolidacijo javnih financ, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarstvo. Zato se je odločila, da zasleduje svoje fiskalno pravilo, ki zahteva bolj postopno konsolidacijo.
Ministrica je poudarila, da Slovenija na srednji rok izpolnjuje zahteve, saj dosega zahtevan povprečni fiskalni napor v letih 2016-2019. Doseganje začrtane poti do uravnoteženosti javnih financ je vlada omogočila s sprejetimi politikami na področju plač v javnem sektorju, transferjev posameznikom in gospodinjstvom, prav tako pa dosega tudi oportunitetne prihranke na področjih, kjer kljub povišanju stroškov z ustreznimi politikami ohranja izdatke na vzdržnih ravneh.
Priporočila fiskalnega sveta vlada jemlje zelo resno, a meni, da spremembe odloka zaradi njih trenutno niso potrebne, je še pojasnila Vraničar Ermanova.
Andrej Šircelj (SDS) je podvomil v to, da je odlok skladen z ustavo oziroma fiskalnim pravilom, zapisanim v njej. Opozoril je tudi, da je strukturni primanjkljaj "veliko bolj znaten" od nominalnega, zato ga je zanimalo, s kakšnimi ukrepi ga namerava vlada letos in prihodnje leto zmanjšati.
Do odloka je bil kritičen tudi Miha Kordiš (ZL), ki je vladi očital, da je z njim bistveno pospešila tempo fiskalne konsolidacije in s tem pod vprašaj postavila socialno državo. Izpostavil je, da vlada glede na finančni načrt za leto 2019 "očitno ne misli resno z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja".
Kordiš je izrazil tudi prepričanje, da bi bilo glede na vsebino odloka sredstva za projekt drugi tir mogoče zagotoviti brez dodatne zadolžitve in brez sodelovanja tuje države.
Po mnenju Janka Vebra (SD) v predlogu odloka manjka pomembno poglavje o preprečevanju sistemske korupcije in posledično višji rasti BDP, s čimer bi pridobili vse pogoje za zmanjševanje revščine v Sloveniji. Ob tem je opozoril na posledice napačne ocene bančne luknje in na podatke, ki kažejo na to, da gradnje in obnove železniških tirov niso zanimive za zasebni kapital.
Odbor je sprejel tudi sklep, s katerim predlaga uvrstitev predloga odloka na sejo DZ.
