"V prvih treh mesecih tega leta je bilo število otrok, uporabljenih v bombnih napadih, skoraj tolikšno kot v celotnem lanskem letu," je opozorila Unicefova regionalna direktorica za zahodno in centralno Afriko Marie-Pierre Poirier.
Sklad ZN za otroke (Unicef) poziva Boko Haram, naj preneha s hudimi kršitvami nad otroki ter se zavzema za čimprejšnjo premestitev otrok iz vojaškega v civilno okolje. Otroke, ki so v priporu zaradi domnevnega ali dejanskega sodelovanja v oboroženih skupinah, je potrebno predati civilnim oblastem in pričeti s postopkom reintegracije. Prav tako pa bi morali vsem otrokom brez spremstva zagotoviti skrb in zaščito.
Od leta 2014 je bilo v bombnih napadih v Nigeriji, Čadu, Nigru in Kamerunu uporabljenih 117 otrok, večinoma dekleta. Do sedaj jih je bilo največ leta 2015, ko so v napadih uporabili 56 otrok, vendar bo letos verjetno ta številka višja, saj so jih v prvih treh mesecih uporabili že 27.
Dekleta, fantje in majhni otroci so posledično v javnosti sprejeti kot grožnja, pravijo pri Unicefu, saj se nanje gleda s strahom, da s seboj nosijo razstrelivo.
"Ti otroci so žrtve, ne zločinci," je dejala Poirierjeva.
Poročilo, ki so ga izdali tri leta po ugrabitvi več kot 200 deklic v Nigeriji, govori o zaskrbljujočem ravnanju z otroki v ujetništvu Boko Harama in težavah, s katerimi se spopadajo izpuščeni otroci. Otroci se zaradi stigmatizacije v javnosti bojijo govoriti o svojih izkušnjah v ujetništvu.
Lani je bilo zaradi suma varnostne grožnje priprtih skoraj 1.500 otrok v Nigeriji, Čadu, Nigru in Kamerunu. Nigerijske oblasti so aprila letos iz pripora izpustile več kot 200 otrok, kar je zagotovo pozitiven korak k zaščiti otrok, ki jih je prizadela kriza.
Lani je Unicef omogočil psihosocialno pomoč za več kot 312 tisoč otrok v Nigeriji, Čadu, Kamerunu in Nigru ter več kot 800 otrokom pomagal pri združitvi z družinami. Za zagotovitev pomoči na tem območju pa potrebuje dodatna sredstva, saj so lani dobili le 40 odstotkov od potrebnih 154 milijonov dolarjev.
