Javna obravnava osnutka spremembe zakona se je iztekal 10. aprila. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so prejeli tri pripombe. Dve sta predlagali razširitev sprememb, in sicer ena spremembo meje, druga pa ureditev režimov za kolesarjenje. Vendar, kot pravijo na ministrstvu, omenjeni pripombi presegata namen tokratne predlagane spremembe zakona.
Tretja pripomba na drugi strani nasprotuje spremembam v celoti in vsebuje negativno stališče tako do rešitev, ki bi omogočale legalizacijo in ekološko sanacijo vodnega zbiralnika na Rudnem polju, kot do rešitev, s katerimi bi razbremenili več ravni načrtovanja in odločanja pri razvijanju rekreacijskih središč v narodnem parku.
Kot so pojasnili na ministrstvu, bodo tretjemu predlagatelju na njegove pomisleke odgovorili v naslednjih dneh. Kar se tiče nadaljnjega postopa sprejemanja sprememb zakona, pa predvidevajo, da bo medresorska obravnava opravljena do konca aprila in bo osnutek zakona v začetku maja posredovan v vladni postopek.
Predlaganim spremembam odločno nasprotuje mednarodno društvo za varovanje okolja in narave Alpe Adria Green. "Nikoli nismo bili proti športu in rekreaciji državljanov, smo pa proti nelegalnim gradnjam in uničevanju narave še posebno na zaščitenih področjih," pravi predsednik društva Vojko Bernard in kot primer dobre prakse navaja izgradnjo Nordijskega centra Planica, ki je zgrajen izven meja TNP.
Kar se tiče biatlonskega centra na Pokljuki, društvo opozarja, da je Smučarska zveza Slovenije na Rudnem polju z evropskimi sredstvi zavestno zgradila večji vodni zbiralnik od dovoljenega. Medtem ko je gradbeno dovoljenje omogočalo gradnjo zbiralnika s 1400 kubičnih metrov prostornine, je namreč zgradila takšnega s prostornino skoraj 5500 kubičnih metrov.
"Investitor vodni zbiralnik nezakonito uporablja že nekaj let za zbiranje vode za zasneževanje tekaških prog. To umetno zasneževanje pa predstavlja veliko grožnjo naravi v TNP," poudarjajo v Alpe Adria Green in dodajajo, da bo sprememba zakona omogočala ne le nadaljnje zasneževanje in uničevanje rastlin, temveč se bosta povečala tudi število obiskovalcev in motorni promet, kar bo imelo škodljiv vpliv na biodiverziteto.
V društvu nasprotujejo tudi predlagani spremembi zakona, ki bi vzpostavila pravno možnost za načrtovanje manjših prostorskih ureditev, ki so sicer opredeljene kot ureditve državnega pomena, s strani parkovnih občin. V Alpe Adria Green menijo, da bi potem imeli toliko infrastrukturnih in naravovarstvenih politik v TNP, kolikor je vanj vključenih občin, kar bi pomenilo razpad edinega narodnega parka in ustanovitev občinskih parkov.
Kar se tiče določila, ki bi omogočal gradnjo vodnih zbiralnikov v obstoječih rekreacijskih središčih, kakršna sta Vogel in Zatrnik, pa društvo opozarja, da zbiralniki zahtevajo dodatno vodo, ker je iz deževnice in snega ni dovolj. To pa bi pomenilo dodaten poseg, ki ni opredeljen.
