Prijavna točka danes deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira ljubljanska fakulteta za družbene vede v sodelovanju z zavodom Arnes, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in zavodom MISSS, financirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji in direktorat za informacijsko družbo pri ministrstvu za javno upravo.
Od leta 2007 do vključno lani so na Spletnem očesu prejeli 5100 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok. Kot so navedli v sporočilu za javnost, so zaradi ocenjene nezakonitosti policiji posredovali 1394 izmed njih. Večinoma so se vsebine nahajale na tujih strežnikih, zato so prijave posredovali tudi prijavnim točkam v tujini.
Po njihovih navedbah so bili v tem obdobju na dobrih dveh tretjinah posnetkov zlorab prikazani otroci oziroma mladoletne osebe v erotičnih položajih, na slabi tretjini pa so bile prikazane zlorabe hujše kategorije. Do vključno leta 2012 je število prijav na prijavno točko strmo raslo, nato pa je upadlo, kar na Spletnem očesu pripisujejo spremembi zakonodaje, ki je inkriminirala tudi dostopanje do posnetkov zlorab.
Nedavna raziskava med slovenskimi ljubitelji erotike je po navedbah Spletnega očesa pokazala, da dostopnost posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu ostaja relativno visoka in da uporabnice oz. uporabniki interneta lahko nehote naletijo na tovrstne vsebine. "Izsledki krepijo našo zavezanost k nadaljnji promociji prijavne točke in k opozarjanju na problematiko spolnega izkoriščanja otrok na internetu," so izpostavili na Spletnem očesu.
Po desetletju delovanja ocenjujejo, da javnost bolje razume sovražni govor, a izzivi ostajajo veliki. V prvih desetih letih delovanja so namreč prejeli 16.129 prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora. V 516 primerih, kar pomeni tri odstotke vseh prejetih prijav, so zaznali dejanske elemente nezakonitosti po 297. členu kazenskega zakonika in jih posredovali policiji. Pri ugotovljenih domnevno nezakonitih primerih je šlo najpogosteje za sovražni govor na podlagi narodnosti ter spolne usmerjenosti, temu so sledili primeri sovražnega govora na podlagi verske pripadnosti ter primeri govora, uperjenega proti Romom ter proti prebežnikom.
Pri Spletnem očesu so med drugim na pobudo nekaterih spletnih medijev pripravili kodeks za regulacijo sovražnega govora na spletnih portalih, h kateremu je do leta 2011 pristopilo osem osrednjih spletnih portalov. Kot so izpostavili, je kodeks pripomogel k poenotenju smernic za reguliranje sovražnega govora na portalih in k vzpostavitvi novega kanala za neposredno prijavo domnevno nezakonitega sovražnega govora in drugih oblik nestrpnega in žaljivega govora.
V tem času so med drugim pripravili številna izobraževanja na temo zlorab otrok na internetu, objavili brošuro z nasveti in dobrimi praksami moderiranja uporabniških vsebin Modri Moderator Moderira ter vrsto posvetov in okroglih miz na temo sovražnega govora in izzivov, ki jih predstavlja njegova regulacija.
