Izvršni direktor Akrapoviča Uroš Rosa je priznal, da vpliva prihajajočega izstopa Velike Britanije iz EU zaenkrat ne občutijo, določen vpliv čutijo njihovi končni kupci zaradi spremembe tečajne razlike med funtom in evrom.
"Ostajajo pa skrbi, kako bo urejena trgovina med EU in Veliko Britanijo, kakšne bodo dodatne tarife, mogoče dodatne omejitve, kako bo vse to v avtomobilski industriji vplivalo na dobaviteljsko verigo. Vemo, da je tamkajšnja avtomobilska industrija v večinski lasti evropskih, predvsem nemških korporacij," je dejal Rosa, ki se sprašuje, kaj bi za delovno silo pomenile uveljavitve dodatnih tarif. V Veliki Britaniji je namreč veliko zaposlenih, ki delajo za avtomobilsko industrijo.
Generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič se boji, da bodo pogajanja glede brexita preveč čustvena in neproduktivna. Tudi on upa, da se ne bodo iz omar preteklosti vrnile carinske tarife in podobne dajatve. "Politiki morajo urediti prosto gibanje ljudi, plačevanje davkov, izmenjavo študentov, prevoz blaga in podobno. Skrbi pa me, kar se je že v preteklosti izkazalo, da bodo velike države EU pogojevale svoje nacionalne interese. Upam, da se bo EU pogajala kot celota ter da bomo iskali kompromis, ki je dober za vse članice, ne samo za nekatere od njih," je poudaril.
Tudi Rosa je prepričan, da bi moral biti prvi poudarek na urejanju pretoka oziroma statusa ljudi, iz tega pa mora slediti urejanje izmenjave blaga, posledično tarif, carin, uvoza. "Določene spremembe bodo, a zmagovalci morajo biti na obeh straneh, če želimo, da se bo ekonomija Evrope še naprej razvijala in prosperirala. V prvi je vrsti treba rešiti človeški dejavnik - kako bo s pretokom delavcev. Trenutno trije milijoni državljanov EU delajo v Veliki Britaniji," je spomnil Rosa.
Pawel Peplinski iz Pricewaterhousecoopers pa vsem strankam svetuje, naj bodo pripravljene na stalne spremembe. Spodbuja jih, naj bodo fleksibilni, prilagodljivi in stalno pripravljeni na spremembe poslovnih modelov. "Spremembe so dobre, saj moramo o trenutnem stanju ponovno razmisliti. Tu je velika priložnost za slovensko gospodarstvo, vlada naj pomaga gospodarstvu iskati rešitve," je dodal.
Božič pa je s prstom pokazal tudi na samo EU. "Tu je priložnost za evropsko politiko, da se vpraša, zakaj se je to zgodilo, in da se začnejo reforme. Vse imamo preveč zbirokratizirano, vse je predpisano. Pogovarjajmo se, kaj je vsebina. Je vsebina to, da se krasti ne sme, ali raje vse predpisati in definirati, kaj kraja sploh je?" je dejal. Opozoril je, da bo unija, če se bo Velika Britanija sedaj res začela povezovati z ZDA, Kanado in Japonsko ter bodo EU od tega povezovanja odrezali, postala oslabljena.
Slovenija ima po mnenju Rose tudi veliko priložnosti pri brexitu, predvsem za določene korporacije, ki so trenutno locirane v Veliki Britaniji. "Pariz se že reklamira kot nov potencialni finančni center Evrope. Mogoče pa bi lahko mi določene storitve, določena proizvodna podjetja animirali, da pridejo v Slovenijo, da preselijo del resursov sem," je dejal. Božič tudi meni, da smo lahko ena od možnih destinacij, ker smo članica EU, zato tu vidi veliko priložnosti in novih povezav.
Colin Hutchinson iz podjetja Ascent Resources, ki je Irec, se ob ponovnem okrepljenem preverjanju na mejah boji tudi možnosti destabilizacije Velike Britanije in poslabšanje odnosa s Severno Irsko, ki je še vedno zelo krhek.
Luka Topolovec, direktor slovensko angleškega start-upa Equaleyes, pa je priznal, da od začetka brexita že močno občutijo pritiske predvsem njihovi zaposleni v Veliki Britaniji. "Ljudje, ki delajo tam, bodo v naslednjih letih živeli v veliki negotovosti," je dejal. Skrbi ga predvsem še večja birokracija, težave pri urejanju delovnih dovoljenj in pretok ljudi.
