Kot je opozorila Marjeta Šibav iz gibanja, kroži več različic predloga; ena je bila v javni razpravi, druga predstavljena Ekonomsko-socialnemu svetu in spet tretja koaliciji. Zato bi zakon - prav danes naj bi zadnjo verzijo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila koaliciji - po mnenju gibanja moral namesto v parlament znova v javno razpravo.
V gibanju želijo popolno ločitev javnega od zasebnega, a po besedah Šibavove predlog zakona še vedno "uzakonja dvoživkarstvo zdravnikov" in jim omogoča hkratno delo v javni in zasebni zdravstveni dejavnosti. Zdravnik ni nadčlovek in če v jutranjem času dela v javnem zavodu, popoldne pa gre še h koncesionarju ali zasebniku, prihaja v praksi do tega, da si v javni službi prihrani moči, da lahko dela v popoldanskem času, je navedla.
Različica zakona, s katero sami razpolagajo, predvideva 30-letne koncesije z možnostjo podaljšanja za 15 let. "To je pravzaprav popolna razgradnja javnih zavodov," je menila Šibavova in se nasprotno zavzela, da bi preverili še obstoječe koncesije. Gibanje se, je pojasnila, na primarni ravni zavzema za podeljevanje koncesij le tam, kjer zdravstvene službe ne zagotavljajo javni zdravstveni zavodi.
V gibanju opozarjajo, da gre v primeru koncesionarjev za profitne organizacije, ki skrbijo za svoj kapital. Zaradi želje po večjem zaslužku se lahko ne odločijo za kakšno laboratorijsko storitev, pa tudi ne za izobraževanje, saj to stane, je med drugim izpostavila Marjeta Šibav. Predlog zakona po njenih besedah tudi ne rešuje problema zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva, ker koncesionarji niso enakopravno zavezani k opravljanju zdravstvenega varstva.
V gibanju ugotavljajo še, da nadzor ni učinkovit. Da nadzor opravljajo zbornice, je po njihovem neustrezno in bi ga morali prenesti na neodvisno agencijo. Prav tako menijo, da bi morali zdravniški zbornici vzeti pooblastila podeljevanja licenc, ki ministrstvu za zdravje služi le kot izgovor za slabo kadrovsko politiko.
Kot škodljivo ocenjujejo tudi širitev opravljanja zdravstvene dejavnosti v okviru šolskih, socialnih zavodov in svetovalnih centrov, saj bo to po njihovem mnenju pospešilo netransparenten odliv denarja iz zdravstvenega sistema v roke zasebnikov.
Ministrico pozivajo, "naj preneha s škodljivo politiko spodbujanja profitne dejavnosti in zasebništva". Če pa tega ni sposobna, pa naj odstopi. "Rušenje javnega zdravstva na račun profitnega zasebništva se nam ne zdi primerno," je poudaril Peter Virant iz gibanja.
