Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Leben je uvodoma izpostavil, da se včasih premalo zavedamo za kako velik projekt gre. Spomnil je na njegovo dolgo zgodovino, pri čemer je poudaril, da je aktualna vlada projekt pripeljala do gradbenega dovoljenja, finančne konstrukcije in ustanovitve podjetja 2TDK, ki bo vodilo projekt.
Generalni direktor DRI Jurij Kač je izpostavil, da gre za trenutno največji infrastrukturni projekt, temu ustrezno pa predstavlja velikanski strokovni in operativni izziv. Tudi sam je izpostavil, da ima projekt dolgo zgodovino, zdaj pa se mu zdi najpomembneje, da se končno doreče javno finančno vzdržen model.
Kač je ocenil, da se je v preteklih desetletjih, ko se je politika bolj ukvarjala z gradnjami novih prometnic, ta del nekoliko zanemaril in danes nimamo modela, po katerem bi država konstantno zagotavljala nek delež za investicije v infrastrukturo.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik Strokovne skupine za dvotirno železnico Jože Duhovnik. Poudaril je, da imamo investicijskih izletov v Sloveniji dovolj, zato je treba narediti projekt, ki mora biti poceni. Dodal je, da Luka Koper potrebuje dvotirno povezavo, ki pa mora biti smiselno umeščena v prostor.
Duhovnik je s svojo strokovno skupino pripravil projekt, ki predvideva nov odsek z le enim novim predorom, dolgim 4,1 kilometra, z jekleno vrvjo s sovprežno vleko in rekuperacijo električne energije, požarno ventilacijo in sistemom za avtomatsko gašenje. Projekt bi po njihovi oceni stal manj kot 700 milijonov evrov.
Za gradnjo dvotirne proge se zavzemajo tudi v Civilni iniciativi Črni Kal. Janko Sever iz iniciative je na okrogli mizi dejal, da so se nevarnosti in razsežnost obstoječe proge pokazale ob lanskem požaru. Proga ima velik naklon in vlaki na tej progi so v samo zadnjem desetletju povzročili več kot 400 požarov, je dejal Sever.
Opozoril je, da je območje ob progi že degradirano. Prebivalci imajo neprimerno življenje, že 50 let niso dobili nobene odškodnine. Razumemo, da gre za gospodarstvo, razumemo tudi potrebe Luke Koper, vendar pa se ne moremo znebiti občutka, da smo ljudje ob progi pozabljeni, je dejal. Kot je izpostavil, je prav, da ljudje dobijo neko odškodnino, če ne, se bodo začeli počasi odseljevati.
Leben je pojasnil, da so s civilno iniciativo že imeli zelo konstruktiven sestanek, na katerem so se dogovorili o ukrepih, ki jih bodo izvajali, da bodo okoliškim prebivalcem olajšali življenje ob progi. Pripombe civilne iniciative bodo, kot je dejal Leben, vključili v predlog zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu.
Državni sekretar je dejal tudi, da se da obstoječe gradbeno dovoljenje dopolniti, Kač pa je dodal, da je tehnična rešitev trenutno taka, da bo v vseh svojih tehničnih elementih omogočala kadarkoli dograditev s tretjim tirom, ko se bodo za to se pokazale potrebe. Duhovnik je poudaril, da bo dvotirna proga prišla v poštev takoj, ko bo Luka Koper zaživela v polnem razcvetu.
Sodelujoči so se dotaknili tudi vrednosti projekta in sredstev, ki so bila zanj že namenjena. Leben je pojasnil, da je bilo v zadnjih 20 letih glede projekta narejeno veliko študij, analiz in variant. Doslej je bilo za vso to dokumentacijo porabljenih okoli 52 milijonov evrov.
Kač je dejal, da gre pri drugem tiru za klasičen primer, kako se projekta ne sme lotiti. Kot je dodal, se je pri projektu zamenjalo vsaj pet ali šest institucij.
Smo del evropskega gospodarskega prostora in dejstvo je, da se predpisi, na primer okoljski in prostorski, več čas spreminjajo oz. zaostrujejo, je še povedal prvi mož DRI. Kot je izpostavil, te spremembe ne gredo v smeri, ki bi spodbujale investicije, saj je zahtevanih vedno več študij in te stvari stanejo.
Po drugi strani je imela Slovenija po besedah Kača srečo, da jih je opravila toliko, saj so nam vse te študije koristile pri dokazovanju pomembnosti projekta. Kot je pojasnil, vse države niso navdušene, da bi Slovenija infrastrukturo zgradila, zato so bruseljske in luksemburške administracije večkrat poizvedovale o premišljenosti projekta. Tedaj so študije Sloveniji koristile, čeprav je šlo bolj za naključje, je dejal.
Na ministrstvu načrtujejo, da bodo drugi tir začeli graditi jeseni. Kot je pojasnil Leben, je najprej treba sprejeti zakon, poleti sledi razpis, jeseni pa začetek del. Celotna gradnja bo po besedah državnega sekretarja trajala od šest do sedem let.
