Potem ko so se s petkovo uvedbo sistematičnega preverjanja vseh potnikov pri prestopu zunanje schengenske meje kolone vozil močno povečale, sta se Slovenija in Hrvaška v soboto zvečer že odločili zmanjšati popoln nadzor in sta ga v nedeljo že deloma opuščali, zlasti pri tistih, ki predstavljajo manjše varnostno tveganje, zlasti pri starejših, otrocih in podobno.
Kot so danes opozorili na MNZ, je bil minuli konec tedna tudi sicer precej povečan promet, saj so se v nekaterih državah začele velikonočne počitnice. Obseg preverjanja potnikov, ki so prestopali mejo, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal kar za desetkrat. Tako je npr. mejni prehod Obrežje v teh dneh prestopilo 115.252 potnikov (izstop 73.117), Gruškovje 65.456 (izstop 42.084), Starod 33.645 (izstop 20.024), Sečovlje 34.111 (izstop 19.536) in Jelšane 29.025 (izstop 16.051), so pojasnili.
Zaradi tega povečanega prometa in tudi zaradi striktnega preverjanja vseh potnikov, tako državljanov članic Evropske unije kot tretjih držav in to tako na izhodu kot vstopu v državo, so se na glavnih mejnih prehodih naredile daljše kolone in je bilo za prestop meje potrebnih tudi več ur.
Policija se je zato "na podlagi analize tveganja in ocene razmer na zunanji schengenski meji" odločila, da je upoštevajoč načelo sorazmernosti začasno opustila sistematični nadzor pri potnikih, ki so predstavljali manjše varnostno tveganje. "Ukrep ne predstavlja odstopa od veljavnega schengenskega pravnega reda, saj so tovrstni postopki v že omenjeni uredbi tudi predvideni," so poudarili v sporočilu za javnost.
"Policija bo ukrep izvajala do nadaljnjega, hkrati pa si prizadevamo poiskati rešitve, ki bodo prijazne do potnikov, obenem pa bodo sledile zastavljenemu cilju uredbe, to je zagotavljanje varnosti schengenskega območja," so še poudarili na MNZ.
Poudarili so, da je Slovenija že ob pripravi uredbe dosledno izpostavljala, da bo v praksi prihajalo do dolgih čakalnih vrst na mejnih prehodih. Še posebej je zagovarjala sorazmernost ukrepa.
"Preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po našem mnenju ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem uredbe," so poudarili in dodali, da se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja, v katerega bi uvrstili npr. otroke do 12 leta in mladoletne osebe, ki potujejo v spremstvu staršev, učence na organiziranih ekskurzijah, starejše osebe, ki potujejo organizirano ali imetnike dovoljenj za obmejni promet.
"Naše napovedi so se žal uresničile," so še izpostavili na MNZ in dodali, da bodo "še danes" Evropski komisiji posredovali obsežno informacijo s povzetkom dogajanja in težav, s katerimi so se policisti in potniki soočali na mejnih prehodih. Prav tako bodo predstavili ukrepe, ki jih izvajajo za normalizacijo stanja na mejnih prehodih, so napovedali.
Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je sicer danes nakazal, da je Sloveniji za opustitev izvajanja sistematičnega nadzora vseh potnikov na meji manjkala predvsem ocena varnostnega tveganja. "Odstopanja so možna samo, če predhodna ocena tveganja pokaže, da raven varnosti ni ogrožena," so sporočili iz Bruslja.
"Komisija jasno poudarja, da zakonodaja od držav članic zahteva izvajanje sistematičnega nadzora vseh državljanov EU na podlagi ustreznih podatkovnih baz," so še poudarili v Bruslju in dodali pričakovanje komisije, da bodo tiste države članice, ki bi na določenih mejnih odsekih želele uporabiti odstopanja, čim prej izvedle zahtevano oceno tveganja.
Dodali so še, da se je Avramopulos v zvezi s problematiko konec tedna pogovarjal s Hrvaško, Slovenijo in Grčijo, sicer pa da se v tem trenutku v nobeni drugi državi članici niso pojavila vprašanja glede izvajanja. Na MZZ so mu že odgovorili, da so o zastojih na mejah poročale tudi Madžarska, Poljska in Finska.
V Bruslju so še napovedali, da bo komisija še ta teden sklicala poseben sestanek s strokovnjaki držav članic, "da bi skupaj preučili izvajanje sistematičnega nadzora in morebitne težave, ki se lahko pojavijo na nekaterih zunanjih mejah zaradi izvajanja novih določb". "Komisija se dobro zaveda izzivov in si v sodelovanju z nacionalnimi organi prizadeva, da bi ponudila najboljše rešitve v skladu s pravom EU," so še poudarili v Bruslju.
