Nacionalni reformni program skupaj s programom stabilnosti sestavlja vsakoletni dvojček dokumentov, ki postavljata smernice za reforme in javnofinančne ukrepe v naslednjem obdobju. Na podlagi ocene obeh dokumentov Evropska komisija za vsako od članic pripravi priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi članice unije.
Vlada je osnutek nacionalnega reformnega programa obravnavala na četrtkovi seji, kot prvi pa se bodo z njim v torek zjutraj seznanili člani odbora DZ za finance in monetarno politiko.
Dokument kot ključne ukrepe za dolgoročno stabilnost javnih financ navaja strukturne reforme, kot sta zdravstvena reforma in sistem dolgotrajne oskrbe. Na podlagi Bele knjige o pokojninskem sistemu bo pripravljen dokument, ki bo vseboval nabor usmeritev za nadaljnji razvoj pokojninskega sistema ter bo podlaga za pripravo zakonskih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji.
Na srednji rok je pričakovati učinke ukrepov za učinkovitega upravljanja dolga, kar bo prispevalo k zniževanju stroškov odplačevanja obresti. Vlada se je že lotila tudi priprave sprememb financiranja občin, napoveduje sprejem večletnega dogovora o plačah v javnem sektorju ter pripravlja ukrepe za bolj učinkovito porabo sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom.
Usmeritev ekonomske in razvojne politike Slovenije še naprej ostaja zagotavljanje ugodnega okolja za rast, zato vlada napoveduje sprejem novih davčnih ukrepov, kjer izpostavlja področje pavšalne obdavčitve ter prenovo sistema obdavčitve nepremičnin.
Čeprav so se razmere na trgu dela v zadnjih dveh letih bistveno izboljšale, vlada načrtuje še nove ukrepe na trgu dela, med katerimi bo imelo pomembno vlogo spodbujanje povečevanja delovne aktivnosti starejših.
Podjetja lahko pričakujejo zmanjšanje administrativnih oz. zakonodajnih bremen ter lažji dostop do financiranja. V pripravi je prenovljena gradbena in prostorska zakonodaja, sprejeti bodo tudi nadaljnji ukrepi na področju javnega naročanja ter centralizacije državne informatike in nepremičnega premoženja države.
Slovenija bo za krepitev potenciala rasti v srednjeročnem obdobju izvedla nekatere ključne investicije ter krepila investicijsko aktivnost iz javnih sredstev. V tem smislu je vlada v nacionalni reformni program uvrstila tako projekt drugega železniškega tira Divača-Koper kot tudi ureditev proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica, kamor prihaja multinacionalka Magna.
Prav tako so predvidene investicije na področju državnega cestnega omrežja, železniške infrastrukture, trajnostne mobilnosti ter energetske prenove stavb.
