Finančna in gospodarska kriza sta po mnenju ministrov pokazali, da je delo pri izgradnji ekonomske in monetarne unije nedokončano in je treba na kratek rok utrditi napredek, do katerega je prišlo po krizi.
Kot so zapisali na ministrstvu za finance, bo vzporedno s tem potekal tudi razmislek o poglabljanju ekonomske in finančne unije, vključno s krepitvijo fiskalne dimenzije. Dokument na to temo, ki naj bi ga konec maja objavila Evropska komisija, bo pomemben prispevek v nadaljevanju te razprave.
Slovenijo je v Valletti zastopal državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj. Kot je pojasnil po srečanju, so ministri razpravljali tudi o slabih posojilih v bančnem sektorju EU.
Predsedujoči, malteški finančni minister Edwardo Scicluna, je ob tem ocenil, da je bil narejen velik napredek, vendar številni izzivi ostajajo. Slaba posojila v EU znašajo več kot 1000 milijard evrov oz. več kot sedem odstotkov bruto domačega proizvoda EU, zato je potreben razmislek o nadaljnjih ukrepih.
Renčelj je spomnil, da je Slovenija uspela prepoloviti obseg slabih posojil. K izmenjavi dobrih praks v EU pa Slovenija po besedah državnega sekretarja prispeva z izkušnjami iz intenzivnega nadzora bank pri izvajanju priporočil za zniževanje obsega slabih posojil, izboljšanjem insolvenčne zakonodaje in delovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki upravlja s slabimi posojili.
Finančni ministri območja evra pa so se na neformalnem zasedanju seznanili tudi z napredkom pri reševanju odprtih vprašanj v okviru drugega pregleda izvajanja tretjega programa finančne pomoči Grčiji. Grške oblasti so z institucijami dosegle dogovor o ključnih elementih nadaljnjih reform, po besedah Renčlja pa bodo institucije z delom v Grčiji kmalu nadaljevale.
Na dnevnem redu je bila tudi razprava o vplivu razvoja mednarodnega davčnega sistema v minulem desetletju na davčno gotovost. Ministri in guvernerji so po besedah Renčlja v razpravi soglašali, da je na tem področju sodelovaje na ravni EU pomembno.
Večina jih je podprla tudi usmeritve, ki jih je začrtala posebna podskupina znotraj Ecofina. Ta je, kot je pojasnil Renčelj, predlagala ukrepanje na štirih področjih, med drugim na krepitvi nadzora nad bankami ter pri izboljšanju insolvenčne zakonodaje in postopkov na sodiščih.
Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj Angel Gurria je članice EU ob tem pozval k podpisu multilateralne konvencije o ukrepih za preprečevanje škodljivih davčnih praks - erozije davčne osnove in preusmerjanje dobička. Slovesnost ob podpisu bo potekala junija v Parizu, sporazum pa bo podpisala tudi Slovenija.
Na Malti so se ministri zavzeli še za krepitev razvoja podjetništva in spodbujanje zasebnih naložb v Severni Afriki. To vprašanje postaja vse bolj pomembno v luči nezakonitih migracij in s tem povezanih varnostnih tveganj v Evropi in njeni okolici. Predstavniki mednarodnih organizacij, evropskih institucij in ministri so se strinjali, da zgolj razvojna pomoč Afriki ne bo več dovolj. Kot so izpostavili, bo treba krepiti razvoj podjetništva, izobraževanja in širšega institucionalnega okvira v Afriki, kar bo olajšalo spodbujanje zasebnih investicij, so še zapisali na ministrstvu za finance.
