Palermo je glede trenutnega stanja zaščite pravic manjšin v Evropi izrazil zaskrbljenost, ker je ta v zadnjih letih izginila iz radarjev. Kot je dodal, gre za neke vrste paradoks. Zelo uspešna je bila zaščita, ko je bila povezana z ogroženo varnostjo, še posebej v 90. letih minulega stoletja, nato so nastali inštrumenti, ki so bili odgovor na te krize in bili uspešni.
V Evropi imamo tako danes manj z manjšimi povezanega nasilja, in to na račun uspešnosti teh inštrumentov, ker pa je manj nasilja, v očeh številnih vlad to hkrati pomeni, da ni težav z manjšinami, kar pa ne drži, je opozoril Palermo.
Če ne bomo dovolj pozorni, se bodo težave ponovno vrnile in to je moja glavna skrb, kako narediti to tematiko spet relevantno, čeprav na srečo sedaj ni povezave z nasiljem in tudi ne bi smeli čakati, da do tega pride. Kot je še opozoril, v Evropi glede zaščite manjšin obstaja veliko dobrih praks, a le na papirju in zelo malo v realnosti.
Zaščita manjšin je potovanje in nikoli ne bo mogoče doseči idealne ravni. V sedanjem trenutku izziv ni toliko v dobri zakonodaji, večina evropskih držav ima vsaj na papirju spodobno zakonodajo, vsaj če jo primerjajo z drugimi dela sveta, manko je pri uresničevanju te zakonodaje, je opozoril Palermo.
Menil je še, da smo v Evropi vedno imeli multietično družbo in da je ena od moči Evrope, da je tako mešana. "Če želim nekoliko izzvati, rečem, da je naša moč, da smo vsi mešanci," je dodal.
Etična homogenost držav, ozemelj in prebivalstva je po njegovih besedah še vedno prisotna v glavah, in če si predstavljate realnost, ki ne obstaja, nimate pravih inštrumentov za soočenje z izzivi, ki jih prinaša raznolikost. Če ne razmišljamo o raznolikosti in menimo, da je družba enaka za vse, je to napačen pristop in napačen pristop daje napačne rezultate, je še menil vodja Inštituta za študije federalizma in regionalizma.
"Ne mislim, da potrebujemo več zakonodaje ali denarja, ampak samo več volje," je še dejal.
Glede zapletov z osnutkom nove ustave avstrijske Koroške, kjer je ljudska stranka avstrijske Koroške sama odstopila od prvotnega predloga, da bi bila zapisana tudi skrb dežele za slovensko govoreče prebivalce, sedaj pa je na mizi predlog, da bi bil kot deželni jezik omenjena samo nemščina, je Palermo dejal, da gre za smešen primer tega, kaj lahko gre narobe, še posebej v luči tega, kako skomunicirati nekaj, o čemer so se vsi bolj ali manj strinjali.
Prišlo je do tipičnega odziva večine, češ, saj smo vsi enaki, zakaj bi izpostavljali del prebivalstva, če smo vsi enaki in ni razlik. Pri tem ne gre pozabiti, da formalna enakost vedno velja za večino, nikoli za manjšino. "Če rečete, mi smo vsi enaki, ne upoštevate tistih, ki niso enaki, ki so različno enaki."
Veliko stvari, ki so jih naredili v dobri veri, se je spremenilo v katastrofo. V političnem diskurzu včasih lahko samo ena beseda povzroči veliko razburjenje, je še ocenil Palermo.
Ob tem je izpostavil tudi pomen zavedanja o obstoju raznolikost. Če nimate tega zavedanja, potem boste imeli razmere, kot so sedaj ne samo na avstrijskem Koroškem, ampak tudi drugod v Evropi, in to je, da se manjšine počasi asimilirajo. Njihov delež se tako zmanjšuje od tretjine prebivalstva na dva do tri odstotke prebivalstva.
Kot je še opozoril, se zelo pogosto tudi dogaja, da se države zelo dobro zavedajo položaja svojih manjšin v drugih državah in hkrati ne namenjajo zadovoljive pozornosti manjšinam na svojem ozemlju.
Na vprašanje, kako komentira enoten predlog koroških Slovencev, da bi v novo deželno ustavo avstrijske Koroške poleg nemškega jezika zapisali še, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, je menil, da je ta zelo v skladu z evropsko konvencijo o regionalnih in manjšinskih jezikih. Omemba se mu zdi pomembna tudi s simboličnega vidika.
V tem posebnem primeru mislim, da vseeno ni tako problematično, bo mirno razrešen na tak ali drugačen način. Obstajajo pa raznolikosti, ki so manj sprejete, kot so npr. Romi v Evropi.
Obstaja ena vrsta raznolikosti, to je tista, ki mi je všeč, težje je z raznolikostjo, ki mi je manj všeč in je oddaljena od lastne ideje o družbi. Prvi korak je, da smo pripravljeni priznati, da imajo vse kulture prostor v družbi in od tega smo še zelo oddaljeni. To v celoti ne bo nikoli doseženo in trenutni trendi so nekoliko zaskrbljujoči, ker ta vrednota ni prepoznana kot vrednota, je še ocenil Palermo.
Dodal je, da pa je potrebno biti potrpežljiv in vztrajen pri tem, kaj je prav. Družbe bi morale slaviti raznolikost in jo sprejeti, je še menil v pogovoru za STA.