c S

Sistematični nadzor potnikov na meji s Hrvaško že občutno podaljšuje čakalne dobe

07.04.2017 13:38 Ljubljana, 07. aprila (STA) - Sistematični nadzor potnikov, ki se je danes začel na meji s Hrvaško, očitno že prvi dan občutno podaljšuje čakalne dobe na prehodih. Po zadnjih podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je največja gneča na Obrežju, kjer avtobusi čakajo na vstop v Slovenijo tri ure, na izstop iz države pa dve uri in pol.

Čakalne dobe na mejnem prehodu Obrežje se podaljšujejo tudi za druga vozila. Osebna in tovorna vozila čakajo na izstop iz države dve uri. Pri vstopu tovorna vozila čakajo eno uro, osebna pa pol ure. O veliki gneči poročajo tudi s prehoda Starod, kjer vsa vozila na izstop čakajo tri ure, na vstop pa 45 minut.

Na prehodu Dragonja za izstop iz Slovenije vsa vozila čakajo poldrugo uro. Pri vstopu je promet upočasnjen le za avtobuse, ki čakajo pol ure. Po zadnjih podatkih za Dobovec tovorna vozila čakajo na vstop 45 minut, enaka čakalna doba je za osebna vozila pri izstopu. Na prehodu Sečovlje vstop v državo osebnim vozilom vzame 45 minut.

Gneča se povečuje tudi v Jelšanah, kjer je čakalna doba za avtobuse pri vstopu v državo pol ure, in na prehodu Slovenska vas, kjer pa vsa vozila čakajo na izstop eno uro.

Na Prometno-informacijskem centru za državne ceste so opozorili, da bo konec tedna povečan promet proti turističnim krajem in nazaj zaradi začetka počitnic v Avstriji, Švici in večjem delu Nemčija pa bo več prometa tudi od Avstrije proti Hrvaški. Prvi večji val tujih vozil pričakujejo konec prihodnjega tedna, ko se bodo začeli velikonočni prazniki.

Sistematični nadzor na meji s Hrvaško se sicer nanaša na vse potnike, tako iz držav članic EU kot iz tretjih držav, tako pri vstopu kot izstopu iz države. Za to se je EU odločila po nizu terorističnih napadov v Evropi. Slovenski policisti so na zunanji schengenski meji doslej sistematični nadzor izvajali le za državljane tretjih držav.

V praksi sistematični nadzor pomeni, da policisti preverjajo potovalne dokumente v podatkovnih bazah, ki so na voljo, torej v schengenskem informacijskem sistemu, Interpolovih bazah podatkov in nacionalnih bazah podatkov.