Odločitev je pojasnil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović, ki je izpostavil, da je hrvaška ustava ena izmed "družbeno zavestnih ustavnih listin". "Koncept socialne države zavezuje državo, da skrbi za pravičen družbeni red, zakonodajalec pa ima širok prostor odločanja," je dejal na današnji novinarski konferenci.
Kot je izpostavil, "so posojilojemalci prišli v neenakopraven dolžniški položaj v odnosih z bankami, ustavno sodišče pa je sklenilo, da je imela država v času dolžniške krize pozitivno obveznost, da bi sprožila določene ukrepe na trgu".
Navedel je podatke hrvaškega ministrstva za finance, ki so v času sprejemanja zakona kazali, da so se posojilojemalcem v šviarskikh frankih po desetih letih povračila denarja mesečni obroki zvišali med 60 in 80 odstotkov, medtem ko je glavnica zrasla med 30 in 40 odstotkov. Dodal je, da je tudi država prevzela del bremena pretvorbe posojil iz švicarskih frankov v evre.
Nekdanja hrvaška levosredinska vlada je s spremembami zakona o potrošniškem kreditiranju, ki je na Hrvaškem bolj znan kot zakon o švicarjih, poskusila rešiti težave posojilojemalcev v frankih z njihovo konverzijo v evre.
Z odločitvijo hrvaške vlade in parlamenta niso bile zadovoljne Privredna banka Zagreb, Sberbank, Raiffeisen, Zagrebačka banka, Societe Generale - Splitska banka, Erste, Hypo Alpe-Adria in OTP, ki so konec leta 2015 zahtevale oceno ustavnosti zakona.
Banke so bile predvsem nezadovoljne zaradi dejstva, da bodo same plačale stroške pretvorbe, ki so ocenjeni na osem milijard kun (1,05 milijarde evrov). Od ustavnega sodišča so zahtevale oceno o morebitni kršitvi več ustavnih določil, kot so retroaktivnost izvajanja zakona ter kršenje pridobljenih pravic in pogodbenih odnosov.
