c S

ZDA dobivajo podporo za napad v Siriji, a tudi obsodbe

07.04.2017 13:36 London/Rijad/Jeruzalem/Teheran, 07. aprila (STA) - ZDA so po nočnem raketnem napadu na sirsko letališče že dobile podporo Velike Britanije, Turčije, Izraela in Savdske Arabije. Na drugi strani pa je ob ruski obsodbi napada močno nasprotovanje posredovanju izrazil tudi Iran. Kitajska je posvarila pred dodatnim zaostrovanjem razmer v Siriji, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot poroča britanski BBC, britanska vlada "polno podpira" ameriški raketni napad na letalsko bazo v Siriji kot odziv na domnevni kemični napad. "Menimo, da je to pravi odgovor na barbarski napad s kemičnim orožjem, ki ga je izvedel sirski režim, in da je to namenjeno preprečevanju nadaljnjih napadov," so sporočili iz Downing Streeta.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta v skupni izjavi poudarila, da vso odgovornost za ameriški napad nosi sirski predsednik Bašar al Asad.

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel pa je dejal, da je bil ameriški napad razumljiv po domnevnem kemičnem napadu v Siriji. "Dejstvo, da so se ZDA zdaj odzvale z napadom na vojaški objekt Asadovega režima, ki je izvedel ta krut vojni zločin, je razumljivo," je poudaril v sporočilu za javnost.

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ni izrecno podprl ameriškega napada na sirsko oporišče, ampak je dejal, da sirski režim po napadu s kemičnim orožjem orožjem nosi polno odgovornost za tovrstni razvoj dogodkov. "Vsakršna uporaba kemičnega orožja je nesprejemljiva in ne sme ostati nekaznovana. Odgovorni za to morajo odgovarjati. Za Nato je uporaba kemičnega orožja grožnja mednarodnemu miru in varnosti," je v sporočilu za javnost poudaril Stoltenberg.

Podobno se je odzval tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ameriški raketni napadi so pokazali "potreben odgovor na barbarski napad s kemičnim orožjem" v Siriji. "EU bo sodelovala z ZDA za konec brutalnosti v Siriji," je tvitnil Tusk.

So pa v Izraelu so odločno podprli akcijo Washingtona proti sirskemu režimu Bašarja al Asada. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da podpira "močno in jasno sporočilo", ki so ga poslale ZDA v povračilo za domnevni kemični napad. "Upamo, da to sporočilo odločnosti proti grozljivim dejanjem Asadovega režima ne bo odmevali zgolj v Damasku, ampak tudi v Teheranu, Pjongjangu in drugod," je izjavil Netanjahu.

Izraelska vojska je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tudi potrdila, da so bili obveščeni vnaprej o obsežnem napadu z manevrirnimi raketami, prvem ameriškem neposrednem napadu proti sirskemu režimu v šestih letih državljanske vojne.

Akcijo ZDA je podprla tudi Turčija. Namestnik turškega premierja Numan Kurtumlus je poudaril, da si je Asadov režim zaslužil kazen. Izrazil pa je tudi upanje, "da bo ta operacija prispevala k mirovnim prizadevanjem", še poroča AFP.

Uradna Ankara je pozvala tudi k vzpostaviti območja prepovedi letenja v Siriji, da se masakri, kakršen je bil v Kan Šejkunu, ne bi več ponavljali, je sporočil tiskovni predstavnik predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu pa je izrazil tudi pričakovanje, da bo Asad čim prej odstranjen z oblasti. Pozval je tudi k čimprejšnji vzpostavitvi začasnih oblasti v Siriji. Potrdil pa je, da so ZDA tudi Turčijo vnaprej obvestile o napadu v Siriji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Washington je dobil tudi podporo Savdske Arabije. Kot je izjavil predstavnik savdskega zunanjega ministrstva, lahko sirski režim krivdo za ta napad "išče le pri sebi po grozljivih zločinih, ki jih že leta izvaja proti sirskemu ljudstvu". Ameriškega predsednika Donalda Trumpa je označil za zelo pogumnega, ker je sprožil akcijo, "potem ko mednarodna skupnost ni uspela zaustaviti dejanj režima", še poroča AFP.

Američanom je podporo izrazila tudi Japonska. "Japonska vlada podpira namero vlade ZDA, da ne bodo nikoli dovolile širjenja in uporabe kemičnega orožja," je izjavil japonski premier Shinzo Abe. "Visoko cenimo močno zavezanost predsednika Trumpa ohranitvi mednarodnega reda in miru ter varnosti zaveznikov in sveta," je dodal.

Na drugi strani pa so zaradi napada ogorčeni v Iranu. "Obsojamo vsa enostranska vojaška dejanja in raketni napad z ameriških ladij na oporišče Šajrat z izgovorom na torkov domnevni napad na Kan Šejkun," je po poročanju AFP sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Teheranu Bahram Gasemi.

Iran je sicer z Rusijo najtesnejši zaveznik Asadovega režima in mu zagotavlja tako orožje in vojaške svetovalce kot tudi finančna sredstva. Zagotavlja mu tudi vojaške "prostovoljce".

Kitajska je pozvala k umiritvi in opozorila pred dodatnim poslabšanjem razmer v Siriji. "Zdaj je nujno, da se izognemo dodatnemu poslabšanju razmer," je izjavila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Chunying.

Že pred tem so se z obžalovanjem odzvali tudi v Moskvi. Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da je bil ameriški raketni napad na Sirijo "agresija na suvereno državo" in da je "šlo za kršitev mednarodnega prava na podlagi izmišljenih izgovorov", je povedal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Peskov je vztrajal, da sirska vojska nima kemičnega orožja, kar da je ugotovila in potrdila Organizacija za prepoved kemičnega orožja, je poročal ruski spletni portal RT.

Dejal je tudi, da je ta napad "povzročil resno škodo ameriško-ruskim odnosom, ki so že zdaj obžalovanja vredni". Sicer pa je ocenil, da je bil to zgolj poskus preusmeritve pozornosti s civilnih žrtev v Iraku.

Po doslej znanih podatkih je ameriška vojska na vojaško letališče v bližini Homsa izstrelila 59 manevrirnih raket tomahavk. Šlo je za povračilo za uporabo kemičnega orožja v naselju Kan Šejkun, v katerem je bilo ubitih 86 ljudi in ki naj bi ga izvedel Asadov režim.

Kot je sporočila sirska vojska, je bilo v napadu ubitih šest ljudi, letališče pa močno poškodovano. Dodala je, da bo napad otežil boj proti terorizmu in da gre za agresijo in kršitev mednarodnega prava.

Guverner Homsa Talal Barazi je pred tem sporočil, da je bilo v napadu ubitih pet ljudi, sedem pa ranjenih. Med ubitimi so bili po njegovih navedbah trije vojaki, dva pa sta bila civilista.