Komisija za nadzor javnih financ je danes obravnavala popravljalne ukrepe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana po poročilu računskega sodišča glede čakalnih dob. Računsko sodišče je namreč v porevizijskem poročilu ugotovilo, da so bili popravljalni ukrepi UKC Ljubljana na tem področju le delno zadovoljivi.
Razloge za daljšanje čakalnih dob generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač vidi v naraščajočih potrebah prebivalstva, medtem ko program dela skozi leta ostaja na enaki ravni. Podobno je tudi strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Pfeifer ponazorila, da se s staranjem prebivalstva povečuje število bolnikov. Poleg tega pa je po njeni oceni tudi preveč bolnikov napotenih na sekundarno ali terciarno obravnavo.
Pristojni so v zvezi s prizadevanji za izboljšanje razmer izpostavljali zlasti skorajšnjo izenačitev papirnate in elektronske napotnice. Po 10. aprilu namreč ne bo več papirnatega obrazca napotnice, razen v izjemnih primerih, še naprej pa bo poleg elektronskega možno tudi naročanje po telefonu in z osebnim obiskom. Predsednik sveta zavoda UKC Ljubljana Tomaž Glažar je ob tem zagotovil, da elektronskih seznamov pacientov ne bo mogoče potvarjati.
Po mnenju poslanke SDS Jelke Godec bo e-naročanje morda res pripomoglo v temu, da ne bo prihajalo do preskakovanja vrst, vendar pa se čakalne dobe zaradi tega po njeni oceni še ne bodo skrajšale. Več poslancev in tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik so tudi opozorili, da bi bilo treba postaviti jasna pravila popolnjevanja terminov, ki se sprostijo zaradi neupravičene odsotnosti pacienta.
Ana Medved Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je v zvezi s tem pojasnila, da bo že pred poletjem v obravnavi novela zakona o pacientovih pravicah, po kateri se bo moral pacient opravičiti, če ga ne bo na zdravstveno storitev.
Komisija je ob tem potrdila seznanitveni sklep, pri tem pa je tudi pozvala pristojne na UKC Ljubljana, na ministrstvu za zdravje in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), naj ji v 60 dneh poročajo, kakšne ukrepe bodo sprejeli za skrajšanje čakalnih dob na raven, ki bo še sprejemljiva za državljane.
Člani komisije to se lotili tudi razprave o revizijskem poročilu glede nabave zdravil v Celjskih lekarnah, Gorenjskih lekarnah in Javnem zavodu Mestne lekarne. Računsko sodišče je za pravilnost poslovanja v letu 2014 v delu, ki se nanaša na nabavo zdravil, vsem trem izreklo negativno mnenje in zahtevalo predložitev odzivnega poročila.
Sogovorniki so med drugim razpravljali o odvajanju prihrankov lekarn. Po besedah vrhovne državne revizorke Nataše Musar Mišeljić bi namreč lekarne lahko prihranke iz količinskih popustov nakazovale na račun ZZZS, ne pa na lastne račune. Dionizij Petrič iz Javnega zavoda Mestne lekarne je odgovoril, da ni pravila, po katerem bi na ta način ustvarjene prihranke morali posredovati zdravstveni blagajni.
Predstavniki dotičnih lekarn, kot tudi predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub, pa so opozarjali na neuresničljivost nekaterih določb zakona o javnem naročanju. Po mnenju Goluba bi uresničevanje določb celo ogrozilo oskrbo z zdravili. Zlasti v SDS so opozarjali, da aktualna vlada očitno ni prisluhnila zainteresirani javnosti, ko je sprejemala zakon.
Komisija je ob tem s sklepom pozvala omenjene lekarne, naj sprejmejo ustrezne popravljalne ukrepe. Ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za zdravje pa je pozvala k preučitvi potrebe po spremembah zakonodaje, da bi ta omogočila ustrezno porabo javnih sredstev.
