Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ni dvoma, da so nekatere žrtve napada kazale znake izpostavljenosti kemikalijam, vključno z živčnimi strupi. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so napad na Kan Šejkun v provinci Idlib izvedla letala sirskega režima, kar slednji zanika. Velika Britanija in ZDA sta prst prav tako uperili v sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Rusija pa je odgovornost pripisala upornikom in sporočila, da naj bi sirska letala napadla "teroristični obrat" za proizvodnjo raket s kemičnim orožjem. Te rakete s "strupenimi substancami" naj bi potem dobavljali Iraku, lani pa naj bi jih uporabljali tudi pripadniki oboroženih skupin v sirski provinci Alep.
Zaradi napada se je danes na nujni seji sestal Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN), ki razpravlja o francoskem, britanskem in ameriškem predlogu resolucije, s katero bi obsodili napad in vzpostavili posebno preiskavo. Na podlagi ugotovitev te preiskave pa bi uvedli sankcije proti Asadovemu režimu, je povedal francoski predsednik Francois Hollande.
A v Moskvi so že napovedali, da take resolucije ne bodo podprli. Kot je povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, je predlagana resolucija "protisirska" in bi še dodatno okrepila napetosti v regiji.
Kljub ruskemu stališču so se obsodbe napada nadaljevale. ZDA so že v torek od Rusije in Irana zahtevale, naj vplivata na Asada, da preneha z napadi s kemičnim orožjem. Ob tem je državni sekretar ZDA Rex Tillerson dejal, da bo moral Asad odgovarjati za napade s kemičnim orožjem. "Še naprej spremljamo grozljive razmere, a jasno je, kako deluje Bašar al Asad, z nasilnim, morilskim barbarizmom," je dejal.
Tudi predsednik ZDA Donald Trump je ocenil, da je bil napad Asadovega režima na nedolžne civiliste "napad na človeštvo, ki se ga ne da tolerirati".
Uporabo kemičnega orožja so obsodili tudi na mednarodni konferenci o pomoči Siriji, ki se je udeležuje okoli 70 držav in organizacij, sopredsedujejo pa EU, ZN, Nemčija, Kuvajt, Norveška, Katar in Velika Britanija. Po mnenju mnogih se napad verjetno ni naključno zgodil prav na dan začetka konference.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v obsodbi napada, ki ga je označil za vojni zločin, izrazil prepričanje, da bo VS ZN ravnal v skladu s svojo odgovornostjo.
Na konferenci, katere temeljni cilji so humanitarna podpora Siriji in širši regiji, podpora političnim pogajanjem v Ženevi ter razprava o prihodnosti Sirije in regije po koncu vojne, so sicer napovedali šest milijard dolarjev pomoči Siriji in regiji v tem letu.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v obsodbi napada pozval h kaznovanju odgovornih. "To so že tretje navedbe o uporabi tega barbarskega orožja samo v zadnjem mesecu. Vsi, ki so za to odgovorni, morajo odgovarjati," je zapisal Stoltenberg.
Francoski predsednik Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta napad označila za vojni zločin. Rusijo in Iran pa pozvala, naj močneje pritisneta na svojega sirskega zaveznika, da bo ustavil vojne operacije in spoštoval prekinitev ognja.
"Čeprav preiskave še niso zaključene, moramo izpostaviti, da je bil Asadov režim v preteklosti odgovoren za uporabo kemičnega orožja," je dejala tiskovna predstavnica Merklove Ulrike Demmer.
Papež Frančišek je domnevni kemični napad v Siriji označil za "nesprejemljiv pokol". "Pretreseni smo opazovali zadnje dogajanje v Siriji," je dejal med javno avdienco na Trgu svetega Petra v Vatikanu.
Vodja Arabske lige Ahmed Abul Gejt je v odzivu dejal, da je bil torkov napad v Siriji "velik zločin". "Napad in smrt civilistov s to prepovedano metodo je velik zločin in barbarsko dejanje," je opozoril. Dodal je, da kdor je napad izvedel, ne bo ubežal pravici in ga mora mednarodna skupnosti kaznovati v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom.
Libanonski premier Saad Hariri je bil na konferenci v Bruslju kritičen, da si nihče ne upa storiti ničesar proti sirskemu režimu. "Smrtni davek pa se veča," je izpostavil.
Iran, ki je zaveznik sirskega režima, je prav tako obsodil "vsakršno uporabo kemičnega orožja" v Siriji, vendar so izrazili sum, da so za napad krive teroristične skupine.
"Iran ostro obsoja vsakršno uporabo kemičnega orožja ne glede na to, kdo je odgovoren in kdo so žrtve," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Bahram Gasemi. Dodal pa je, da ne smemo prehitro sklepati in obtoževati, saj to koristi "določenim akterjem". Po njegovem so teroristične skupine znane po tem, da v Siriji prevažajo, hranijo in uporabljajo kemična orožja.
Oglasil se je tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je Asada označil za morilca. "Hej, morilec Asad, kako boš pobegnil pred njihovim prekletstvom?" ga je javno vprašal, žrtve napada pa označil za "mučenike kemičnega orožja".
