Nacionalni reformni program navaja prioritete, ključne projekte in zakonske podlage za doseganje ciljev v vsakokratnem dveletnem obdobju. Sedanji - za obdobje 2016-2017 - kot ključna cilja izpostavlja spodbujanje gospodarske rasti in konsolidacijo javnih financ.
Dopolnjuje ga program stabilnosti, v katerem vlada v okviru fiskalnih zmožnosti finančno ovrednoti prioritete iz reformnega programa.
Odziv Evropske komisije na oba dokumenta je mogoče pričakovati v drugi polovici maja, v njem pa bo za vsako od članic pripravila oceno in morebitna priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi finančni ministri članic unije.
Lani je Slovenija iz Bruslja dobila štiri priporočila z več konkretnimi predlogi za proračunsko in reformno ukrepanje v lanskem in letošnjem letu. Tako kot že v prejšnjih letih je Evropska komisija izpostavila izzive na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema, našo državo pa pozvala tudi k ukrepom na trgu dela in izboljšanju pogojev financiranja za podjetja.
Ob tem pa je komisija tudi ugotovila, da je Slovenija v letu 2015 naredila izjemne spremembe in dosegla pričakovano znižanje javnofinačnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. To je Sloveniji omogočilo, da se je izvila iz postopka presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je Evropska komisija uvedla leta 2009.
Čeprav naša država od lanskega leta ni več v postopku presežnega primanjkljaja, pa finančna ministrica Mateja Vraničar Erman poudarja, da moramo nadaljevati fiskalno konsolidacijo, dokler srednjeročno ne uravnotežimo javnih financ.