Jordanija in Libanon poleg Turčije gostita največ sirskih beguncev. V Jordaniji z okoli 7,8 milijona prebivalci jih je 1,3 milijona, v Libanonu z okoli šest milijoni prebivalcev pa 1,5 milijona.
Razmere v Jordaniji in Libanonu niso več vzdržne, sta opozorila premierja. "Jordanija je izmozgana," je ponazoril Mulki. Hariri pa je trenutne razmere v Libanonu primerjal z "aktivirano bombo".
"Če bomo begunce in države, ki jih gostijo, pustili na cedilu, bomo regijo pahnili v jezo in obup," je opozoril jordanski premier na nevarnost širitve krize.
Hariri je izpostavil, da je njegova država od leta 2009 do 2015 izgubila 18 milijard dolarjev. Še zlasti pa je posvaril pred vse večjimi napetostmi med begunci in libanonskim prebivalstvom.
"Humanitarna pomoč je zelo koristna, vendar ni dovolj," je opozoril libanonski premier ter pozval k "novemu načrtu" vlaganj v upanje in mir ter k zagotovitvi izobraževanje in priložnosti za sirske begunce.
Da nihče ne želi konflikta med begunci in prebivalstvom držav, ki jih gostijo, je izpostavila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
Spomnila je na štiri temeljne cilje bruseljske konference: humanitarna podpora Siriji in širši regiji, podpora političnim pogajanjem v Ženevi ter razprava o prihodnosti Sirije in regije po koncu vojne.
Vojna v Siriji je "najbolj kompleksen in nasilen konflikt našega časa", je poudarila Mogherinijeva. Ob tem je znova sporočila vsem Sircem: "Smo na vaši strani."
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je opozoril, da trenutno financiranje še zdaleč ni dovolj. "Potreba po humanitarni pomoči še nikoli ni bila večja," je izpostavil.
Bruseljski konferenci, ki se je udeležuje okoli 70 držav in organizacij, sopredsedujejo EU, ZN, Nemčija, Kuvajt, Norveška, Katar in Velika Britanija.
V odzivu na kritike o dodani vrednosti, glede na to, da se o politični tranziciji pogajajo v Ženevi, o vojaškem vidiku pa v Astani, v Bruslju odgovarjajo, da je humanitarni vidik izjemno pomemben in da je to največja mednarodna konferenca o Siriji v tem letu.
Na konferenci v Londonu februarja lani se je mednarodna skupnost zavezala k 11 milijardam dolarjev pomoči Siriji in sosednjim državam do leta 2020. Evropski diplomati poudarjajo, da so cilji za zdaj pretežno doseženi, a da je vendarle namen pomoč še okrepiti.
Slovenija je v Londonu najavila 200.000 evrov pomoči v obdobju 2016-2019. V Bruslju, kjer jo zastopa državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret, pa bo po neuradnih informacijah najavila dodatno donacijo. Sporočila naj bi, da bo njen skupen prispevek v pomoč Siriji in regiji 280.000 evrov do leta 2019.