Po javni objavi osnutka delegiranega akta, ki hrvaškim proizvajalcem terana pod določenimi pogoji omogoča nadaljevanje trženja njihovih vin, se je hrvaško kmetijsko ministrstvo odločilo objaviti celotno vsebino dokumentov, posredovanih Evropski komisiji v povezavi z omenjeno problematiko, piše na spletni strani http://www.mps.hr/default.aspx?id=19019.
"To odločitev smo sprejeli za zagotovitev popolne transparentnosti celotnega procesa in vseh pomembnih informacij za zainteresirano javnost o strokovnih, zgodovinskih in pravnih razlogih, na podlagi katerih je Hrvaška utemeljila svojo zahtevo," so še zapisali na hrvaškem kmetijskem ministrstvu.
V Evropski komisiji so danes pozdravili odločitev hrvaških oblasti za javno objavo dokumentov, posredovanih komisiji v okviru priprav delegiranega akta za dodelitev izjeme pri uporabi imena teran.
"Komisija meni, da je transparentnost ključna za zagotovitev zaupanja državljanov v proces odločanja v EU in za spodbujanje zaupanja med partnerji," so izpostavili v tiskovni službi komisije.
Gre za dokumente, na podlagi katerih je Evropska komisija pripravila predlog delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški za uporabo imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra pod določenimi podrobnimi pogoji.
Slovenija je več let zahtevala vpogled v te dokumente, a je Evropska komisija njeno zahtevo zavračala. Pred dobrim letom ji je komisija dokumente posredovala, a je bila večina besedila prečrtana, po navedbah komisije zaradi zaščite poslovnih interesov.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali na slovenskem kmetijskem ministrstvu, bo Slovenija tudi v prihodnje naredila vse za ohranitev celovitosti zaščite terana in bo izkoristila vsa možna pravna in politična sredstva.
"Komisija je v prejšnji sestavi pritrdila slovenskim argumentom, iz nam neznanih razlogov pa so znova zagnali proces sprejemanja delegiranega akta mimo vseh pravil in transparentnosti. Že leta 2013 je Evropska komisija v Evropskem parlamentu jasno odgovorila, da zaščita terana ni bila zajeta v pridružitvenem sporazumu Hrvaške in da komisija ni prejela nobene zahteve za zaščito teh označb s strani hrvaških organov," so še zapisali.
Evropska varuhinja človekovih pravic je februarja sicer priporočila razkritje dokumentov v povezavi s hrvaško zahtevo in ocenila, da je komisijina zavrnitev dostopa do dokumentov nepravilnost. Odgovor komisije pričakuje do 15. maja.
Na sestanku z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom nekaj dni zatem so proizvajalci terana v Bruslju trdili, da so hrvaški dokumenti ponarejeni, saj da je pravilnik o izvornih sortah Hrvaške sestavljen iz dveh različnih dokumentov v obdobju desetih let.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na obisku v Sloveniji v začetku marca dejal, da bodo preučili nova dejstva. Proti koncu marca so nato v komisiji "po skrbni analizi" sporočili, da novi elementi ne spreminjajo bistveno njene ocene položaja.
Zato je komisija nadaljevala proces sprejemanja delegiranega akta. Osnutek akta je do 14. aprila v javnem posvetovanju. Gre za to, da je umeščen na tako imenovani portal za izboljšanje zakonodaje oziroma na portal za zagotovitev transparentnosti, ko ga je mogoče komentirati.
Če se komisija na podlagi komentarjev ne odloči za bistvene spremembe akta, gre ta nato skozi pisni postopek sprejetja, ki običajno traja približno dva tedna. Pri tem pisnem postopku gre za to, da akt odobrijo še komisarji.
Nato začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.
