Kot poudarjajo poslanci, preizkusov izpušnih plinov ne bi smeli izvajati le v laboratorijih kot doslej, ampak tudi na cestah.
Evropski parlament se je zavzel tudi za odškodnine tistim lastnikom avtomobilov, ki jih je škandal prizadel.
Evropsko komisijo parlament poziva, naj čim prej pripravi novo zakonodajo o izpustih pri dejanski vožnji in okrepi nadzor nad postopkom homologacije novih vozil ter njihovim kasnejšim upoštevanjem standardov, ko so že v prometu.
Poslanci so danes v Strasbourgu tudi zavrnili ustanovitev agencije EU, ki bi nadzirala delo pristojnih oblasti v državah članicah. Evropski poslanec iz Slovenije Igor Šoltes (Zeleni) je to označil za nedopustno in menil, da bi z ustanovitvijo agencije lahko preprečili nove afere in novo zavajanje potrošnikov.
Šoltes je še ocenil, da do afere Dieselgate ne bi prišlo, če bi obstoječe institucije delovale. "Očitno ima avtomobilska industrija po posameznih državah zelo močno vlogo pri tem, da se nadzor ne izvaja," je dejal.
Afera dieselgate je izbruhnila septembra 2015, ko so v nemškem proizvajalcu avtomobilov Volkswagen priznali, da so v 11 milijonov vozil po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov.
Preiskovalni odbor Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju (EMIS) je konec februarja v poročilu zapisal, da so v Evropski komisiji in državah članicah že leta 2005 vedeli za velik razkorak med emisijami dušikovih oksidov (NOx) dizelskih motorjev pri merjenjih v laboratorijih, ter izpusti pri vsakdanji vožnji, a niso ustrezno ukrepali za zaščito kakovosti zraka in javnega zdravja.
