Na konferenco, ki se bo začela v torek z dvema spremljevalnima tematskima razpravama o humanitarnih razmerah in vplivu sirske krize na regijo, je bilo povabljenih več kot 70 delegacij, od tega več kot 50 držav.
V odzivu na kritike, kakšna je dodana vrednost bruseljske konference, glede na to, da se o politični tranziciji pogajajo v Ženevi, o vojaškem vidiku pa v Astani, v Bruslju odgovarjajo, da je humanitarni vidik izjemno pomemben.
Evropski diplomati ob tem izpostavljajo, da bo to največja mednarodna konferenca o Siriji v tem letu. Udeležili se je bodo generalni sekretar ZN Antonio Guterres ter premierja Jordanije in Libanona. Najbolj pa bode v oči, da Rusija in Turčija očitno ne bosta zastopani na ministrski ravni.
Konferenci sopredsedujejo EU, ZN, Nemčija, Kuvajt, Norveška, Katar in Velika Britanija, ki bodo na koncu sprejeli skupno izjavo.
V EU izpostavljajo štiri cilje bruseljske konference. Prvi in drugi cilj sta pregledati uresničevanje zavez, danih na londonski konferenci o Siriji in regiji februarja lani, ter okrepiti prispevke.
V Londonu se je mednarodna skupnost zavezala k 11 milijardam dolarjev pomoči Siriji in sosednjim državam do leta 2020. Poleg Sirije so v ospredju pozornosti Jordanija, Libanon in Turčija, ki gostijo največ sirskih beguncev.
Evropski diplomati poudarjajo, da so cilji za zdaj pretežno doseženi, a da je vendarle namen še okrepiti pomoč. EU bo v sredo predvidoma potrdila predvideno pomoč 1,1 milijarde evrov v tem letu.
Slovenija je v okviru londonske konference najavila 200.000 evrov pomoči v obdobju 2016-2019. Pri tem se je zavezala, da bo letos za nujno humanitarno pomoč Siriji in državam, ki se soočajo z množičnim prihodom beguncev, namenila 70.000 evrov.
Slovenija je od začetka humanitarne krize v Siriji in sosednjih državah zagotovila več kot dva milijona evrov humanitarne pomoči. Pomoč v letu 2016 je v primerjavi z letom 2014 desetkratno povečala, izpostavljajo na ministrstvu za zunanje zadeve.
Dejavnosti Slovenije so osredotočene na zagotavljanje prispevka mednarodnim organizacijam, ki delujejo na terenu, nudenje materialne pomoči in podporo dvostranskim projektom, ki jih izvajajo ITF in slovenske nevladne organizacije.
Slovenija, ki jo bo na konferenci v sredo zastopala državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret, bo po pričakovanjih v Bruslju najavila dodatno donacijo. Po neuradnih informacijah naj bi najavila skupen prispevek 280.000 evrov do leta 2019.
Tretji cilj bruseljske konference je izraziti močno mednarodno podporo pogajanjem o politični tranziciji, ki potekajo v Ženevi pod okriljem ZN.
Četrti cilj pa je razprava o naslednji fazi - obdobju po koncu vojne. EU pri tem izpostavlja, da bo v obnovo države vlagala, šele ko bo zagotovljena verodostojna tranzicija.
V pričakovanju bruseljske konference danes o Siriji razpravljajo zunanji ministri EU, med njimi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, na zasedanju v Luksemburgu.
Ministri bodo po pričakovanjih izpostavili pomen dostopa humanitarne pomoči do civilistov, potrdili podporo pogajanjem o politični tranziciji pod okriljem ZN in napovedali sodelovanje pri obnovi države, ko bo zagotovljena verodostojna tranzicija.
