Koalicijski partnerji so se na sredinem srečanju zavezali, da bodo delali dalje. Razprava o zdravstveni reformi je bila sicer ena najbolj pričakovanih, vendar pa je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na pogovor na vladi čakala zaman.
Na drugi strani pa partnerji čakajo ustrezne reformne predloge in jo priganjajo, naj pohiti. Iz političnih vrst, tudi koalicijskih, je bilo v zadnjem času slišati dvom, da je zdravstveno reformo v tem mandatu oz. v predvolilnem letu še mogoče izpeljati. Med zakoni, ki jo tvorijo, je bil doslej sprejet zakon o lekarniški dejavnosti.
Partnerji se še vedno niso uskladili o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim ureja podeljevanje koncesij. Če je zakon načeloma usklajen s SD, pa v DeSUS nasprotujejo urejanju koncesij na podlagi evropske direktive za gospodarsko dejavnost. Svoje stališče so podkrepili s pravnim mnenjem in vztrajajo, da zakona s predlaganim konceptom ne bodo podprli.
Na ministrstvu so v petek za STA pojasnili, da so strokovne službe proučile pravno mnenje, da ministrstvo pripravlja in medresorsko usklajuje odgovore ter protiargumente. Ko se bodo z odgovorom na mnenje seznanile tudi koalicijske stranke, bodo ponovno sklicali usklajevanje, so navedli in dodali, da zato točnega datuma posredovanja predloga zakona v vladni postopek ni mogoče napovedati.
Ministrica je sicer pred nekaj dnevi napovedala, da bo vlada predloga novel zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o pacientovih pravicah obravnavala konec aprila.
Najtrši oreh verjetno zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Še trši oreh za koalicijo pa bo verjetno predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javnosti dvignil že precej prahu. Ministrstvo zdaj predlog dopolnjuje glede na pripombe, ki so prispele v javni razpravi. Prejeli so jih več kot 340, največ na poglavje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, najmanj pa za področje zavarovanih oseb, so pred nekaj dnevi pojasnili na ministrstvu in spomnili, da je sprejem zakona na vladi predviden do parlamentarnih počitnic.
Ena glavnih rešitev, s katerimi ministrica izpolnjuje koalicijsko zavezo, je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi ga nadomestili z obveznim zdravstvenim nadomestilom. Slednje bi bilo odvisno od bruto dohodkov zavarovanca, višina dajatve pa se po prvotnem predlogu giblje od 20 do 75 evrov. Pred nekaj dnevi je Dnevnik sicer poročal, da naj bi ministrica za zdravje razmišljala o še višji dajatvi za tiste z najvišjimi prihodki, ki bi lahko za novo nadomestilo plačevali tudi 150 evrov in več mesečno.
Že pred tem je bilo v javnosti slišati očitke, da gre bolj za davčno kot pa zdravstveno reformo, pomisleke pa naj bi imeli tudi na finančnem ministrstvu.
Tudi iz koalicije prihajajo kritike, v DeSUS in SD kljub drugačnim zagotovilom ministrstva opozarjajo na krčenje košarice pravic in ocenjujejo, da je ločnica med standardnimi in nadstandardnimi storitvami nejasna. Zdaj pričakujejo dopolnjen predlog zakona.
Koalicija tudi o obrambnem resorju, SD zahteva izenačitev statusa vojakov s statusom policistov
Na tokratnem vrhu se bodo koalicijski veljaki ukvarjali tudi s pričakovanjem stranke SD, iz katere prihaja ministrica za obrambo Andreja Katič, da status vojaka izenačijo s statusom policista. Razpravljali pa naj bi tudi o zakonu o obrambi ter zakonu o službi v Slovenski vojski, ki ju ministrstvo za obrambo že dalj časa pripravlja.
Temeljni cilji predloga zakona o službi v Slovenski vojski so urediti opravljanje vojaške službe, temeljne odnose pri izvajanju vojaške službe, posebne pravice ter obveznosti in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe. Z novim zakonom o obrambi pa ministrstvo med drugim želi posodobiti strukturo obrambnega sistema ter s tem omogočiti spremembe v organizaciji in načinu delovanja obrambnega sistema.
Sredi januarja so na ministrstvu sicer ocenili, da bodo nova zakona po medresorski uskladitvi in opravljenem usklajevanju s sindikati predvidoma marca preložili v potrditev vladi, nato pa DZ.
A kaže, da ne gre tako hitro. Kaj o predlogih menijo koalicijski partnerji, bo morda bolj znano že po torkovem usklajevanju, na katerem pa je pričakovati tudi razpravo o obrambnih izdatkih. Zunanji minister Karl Erjavec je v petek po zasedanju zunanjih ministrov zavezništva, na katerem so ZDA evropske zaveznice znova pozvale h krepitvi obrambnih proračunov, opozoril, da dosedanji načrti Slovenije glede krepitve obrambnih izdatkov ne bodo dovolj za uresničitev zavez in ciljev v okviru zveze Nato.
Zato se je nujno pogovoriti o ambicijah in možnostih ter časovnem okviru ukrepanja, je poudaril minister in znova izpostavil, da ne gre za izpolnjevanje birokratskih zahtev, temveč za zagotavljanje varnosti, ki ni samoumevna.
