c S

Evropski parlament o svojih pogojih v pogajanjih o brexitu

03.04.2017 08:58 Strasbourg, 02. aprila (STA) - Evropski parlament bo po začetku postopka brexita prihodnji teden na zasedanju v Strasbourgu določil svoje pogoje v pogajanjih med EU in Veliko Britanijo. Razpravljal bo o sovražnem govoru, populizmu in lažnih novicah na družbenih omrežjih ter o ukrepih za upravljanje migracijskih tokov. Evropske poslance bo nagovoril nemški predsednik.

Novi predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier bo Evropski parlament nagovoril v torek opoldne kot četrti nemški predsednik. Pred njim so to storili Roman Herzog leta 1995, Johannes Rau leta 2001 in Horst Köhler leta 2006.

Najbolj živahno razpravo je ta teden pričakovati v sredo dopoldne, tretji dan zasedanja, ko bodo politične skupine v parlamentu predstavile svoje prednostne točke za prihodnja pogajanja z Veliko Britanijo o izstopu iz unije. Ključna stališča in cilje pogajanj, ki jih želi doseči Evropski parlament, bodo opredelili v resoluciji, ki jo podpirajo štiri velike politične skupine - Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S&D), liberalci (Alde) in Zeleni.

Predlog resolucije, o kateri bo parlament glasoval v sredo, posebej poudarja nujnost pravične, vzajemne in nediskriminatorne obravnave tako državljanov 27 preostalih članic unije, ki živijo v Veliki Britaniji, kot tudi britanskih državljanov v EU. Velika Britanija bo do izstopa ostala polnopravna članica in v tem času uživala vse pravice ter spoštovala vse obveznosti iz evropskih pogodb, kar vključuje finančne zaveze iz trenutnega večletnega proračuna EU, tudi tiste po izstopu, piše v njej.

Resolucija še dodaja, da se pogajalski strani sicer lahko začneta pogovarjati tudi o morebitnih prehodnih dogovorih glede dejanskega izvajanja prihodnje ureditve odnosov EU-Velika Britanija, vendar šele, ko bo dosežen določen pozitiven napredek pri oblikovanju končnega sporazuma.

Evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD) je pred zasedanjem ponovila stališča svoje politične skupine, da v izstopnih pogajanjih ne sme biti ogrožena nobena od štirih temeljnih svoboščin v uniji - prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev - ter da bo treba upoštevati vzajemnost. "Vsaka ločitev je poraz," je poudarila Fajonova in izrazila željo, da bi se po ločitvi nadaljevalo čim bolj normalno življenje tako v povezavi kot na Otoku.

Igor Šoltes (Zeleni) pa je ocenil, da bi v pogajanjih lahko prišlo do zapletov pri štirih svoboščinah in financah. "Brexit bo še en velik preizkus delovanja EU v smislu spoštovanja pravnih zavez," meni poslanec, ki dvomi, da bodo izstopna pogajanja trajala manj kot dve leti.

V sredo bodo parlamentarci glasovali o še eni aktualni temi, o kateri bo razprava tekla že v torek, in sicer o upravljanju migracijskih tokov. Predlog resolucije poudarja nujnost sprejetja in izvajanja večstranskih ukrepov za upravljanje vse močnejših migracijskih tokov po vsem svetu in zaustavitev naraščanja žrtev med migranti v Sredozemlju.

Poslanci se zavzemajo za večstransko upravljanje mednarodnih migracij, okrepljeno sodelovanje med EU, specializiranimi agencijami Združenih narodov, razvojnimi bankami in drugimi mednarodnimi organizacijami. Evropski parlament pa bi moral tudi dobiti besedo pri oblikovanju in sklepanju sporazumov o upravljanju migracij s tretjimi državami.

Na pobudo Fajonove bo v sredo popoldne potekala tematska razprava o naraščajočih pojavih sovražnega govora, populizma in lažnih novic, ki se širijo predvsem na socialnih medijih. Namen razprave bo iskanje rešitev, kako naj se unija bolje odzove na te pojave, da bi preprečili motnje v demokratičnem procesu, še posebej ob volitvah.

V sredo popoldne je na dnevnem redu tudi razprava o ukinitvi vizumov za državljane Ukrajine, o čemer bodo evropski poslanci glasovali v četrtek. Ker je besedilo že dogovorjeno s Svetom EU, bo ukrep začel veljati junija.

Ukrajinci z biometričnimi potnimi listi bodo v obdobju 180 dni lahko vstopili v unijo za do 90 dni za zasebno ali poslovno potovanje, ne bodo pa smeli delati. Pred odpravo vizumov je EU zaostrila zakonodajo, ki omogoča hitrejšo vnovično uvedbo vizumske obveznosti v posebnih primerih kršitev.

Škandal z avtomobilskimi izpusti je razkril, da je Evropska agencija za nadzor nujna in da morajo biti testi na cesti pomembnejši od laboratorijskih. Evroposlanci bodo zato v torek razpravljali in glasovali o priporočilih Evropski komisiji in državam članicam, kako odpraviti pravne vrzeli in pomanjkljivosti pri nadzoru proizvajalcev avtomobilov, da bi preprečiti morebitne prihodnje goljufije pri preskusih emisij vozil, hkrati pa ustrezno izvajali zakonodajo o varstvu zraka.

Po aferah s silikonskimi prsnimi vsadki ter umetnimi kolki bodo evropski poslanci glasovali o strožjih pravilih glede medicinskih pripomočkov, ki bi zagotovila večjo varnost uporabnikov. V sredo bodo potrjevali zakonodajo, ki naj bi zagotovila strožji nadzor in izdajanje dovoljenj za prodajo medicinskih pripomočkov, kot so umetni vsadki, da bodo skladni s pravili o varnosti in bolje sledljivi na notranjem trgu. Ločen zakonodajni predlog pa prinaša dodatne etične zahteve za diagnostične pripomočke, ki se uporabljajo med nosečnostjo ali za testiranje DNK.

Zadnji dan zasedanja, v četrtek, bodo v parlamentu med drugim obeležili mednarodni dan Romov.