Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je, kot je pojasnjevalo konec lanskega leta, za spremembe delovne zakonodaje odločilo na podlagi analiz stanja na trgu dela, pri pripravi katerih je sodelovala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), predlogov socialnih partnerjev ter strokovnih in izvajalskih institucij.
Pri pripravi osnutka mini reforme trga dela, ki zajema novele zakonov o delovnih razmerjih, o inšpekciji dela in o urejanju trga dela, naj bi izhajalo iz treh dokumentov: dokumenta Za dostojno delo, ki vključuje nabor ukrepov za zagotavljanje dostojnega dela, dokumenta Starejši in trg dela v Sloveniji, ki navaja ukrepe za zvišanje stopnje delovne aktivnosti starejših, ter dokumenta Bela knjiga o pokojninah, ki opozarja na pasti premajhne vključenosti starejših in mladih na trg dela ter nevarnost spreminjajoče se demografske strukture.
Prvi osnutek sprememb delovne zakonodaje je bil pripravljen novembra, drugi pa marca. Pridobila ga je tudi STA.
Različni pogledi na umik redefinicije razloga nesposobnosti
V prvem osnutku se je kot eden najbolj spornih izkazal člen v okviru novele zakona o delovnih razmerjih, ki je predvidel redefinicijo odpovednega razloga nesposobnosti, tako da bi bil lahko razlog za odpoved delovnega razmerja še "ravnanje ali sposobnost delavca", zaradi katere ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja.
Ta rešitev je bila pripravljena predvsem na zahtevo delodajalcev po lažjem odpuščanju, a je bilo pred časom tudi iz njihovih vrst slišati, da bi lahko vnesla še več nejasnosti. Ne glede na to pa so zdaj prav zaradi umika redefinicije nad osnutkom delovne zakonodaje močno razočarani.
V sindikatih pa so s to potezo zadovoljni, saj so prepričani, da je bila predlagana rešitev sporna, ker naj bi dajala zelo širok prostor za različne razlage, tudi takšne, ki bi delavcu onemogočale dokazovanje neutemeljenega odpovednega razloga.
Delodajalci proti sankciji ustavitve proizvodnje
Ostale rešitve v zadnjem osnutku mini reforme trga dela niso tako odmevne, gredo pa bolj v korist delavcev. Med njimi najbolj izstopa predlagana širitev pooblastil inšpektorjev v okviru novele zakona o inšpekciji dela.
Ker Inšpektorat RS za delo že nekaj let ugotavlja, da so najpogostejše kršitve vezane na plačilo za delo, bi lahko namreč po novem inšpektorji delodajalcem izdajali prepovedne odločbe tudi zaradi neizplačevanja plač. To pomeni, da bi lahko do odprave nepravilnosti zaprli tovarno oz. ustavili delovni proces.
Delodajalci, posebej obrtniki, v tem vidijo veliko grožnjo. To pomeni nacionalizacijo slovenskih podjetij, dodajajo.
Društva za večjo zaščito prekarnih delavcev
Do osnutka zakona o inšpekciji dela so, četudi predvideva ukrepe za zmanjšanje prekarnosti, kritični tudi v koaliciji društev in sindikatov, ki zastopa prekarne delavce. Prepričani so namreč, da predvidena dodatna pristojnost inšpektorja, da, kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se moralo, za delavca zahteva pisno pogodbo o zaposlitvi, ne zadošča.
V koaliciji trdijo, da predvidene rešitve problematike prekarnih zaposlitev še vedno ne naslavljajo dovolj učinkovito in da ministrstvo za delo številnih artikuliranih odzivov ni upoštevalo. Skladno s tem so pripravili svoj predlog zakona o inšpekciji dela, želijo pa si tudi, da bi se ta zakon izločilo iz paketa in se ga v proceduro dalo takoj.
Sindikate skrbi rešitev glede sporazumne prekinitve delovnega razmerja
Tudi drugi sindikati imajo na zadnji osnutek delovne zakonodaje, predvsem pa na rešitve v okviru novele zakona o urejanju trga dela, še nekaj pripomb. Med drugim glede že od začetka obstoječe rešitve, da bi delavcu denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oz. največ pol leta pripadalo tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja.
Delojemalci se bojijo, da bi lahko delodajalci na ta način hitreje prekinili pogodbo o zaposlitvi z delavcem in na delavce izvajali pritisk za sklepanje tovrstnih dogovorov z grožnjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
A če delodajalci menijo, da zadnji predlagani zakonodajni paket v ničemer več ne upošteva izhodišč dokumenta Za dostojno delo in da predvidene spremembe ne bodo omogočile večje fleksibilnosti, temveč le večjo rigidnost trga dela, sindikati ne glede na določene pomisleke v njem vidijo predvsem večjo pravno varnost.
Pogajanja bodo najverjetneje tekla dalje
Obe strani si ne glede na vse želita nadaljevanja pogajanj in sta proti temu, da gredo osnutki zakonov že na vlado. Kot kaže, jima bo ministrstvo za delo pri tem prisluhnilo. Tako vsaj napoveduje pristojni državni sekretar Peter Pogačar.