Osnutek novele ZUTD prinaša kar nekaj predlogov, ki krepijo socialno varnost, ne glede na to pa je z njim povezanih največ pomislekov sindikatov.
Denarno nadomestilo tudi ob sporazumni prekinitvi delovnega razmerja
Največ pozornosti v tej luči vzbuja ohranjen glavni predlog, ki predvideva večjo socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja, in sicer tako, da bi delavcu denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oz. največ pol leta pripadalo tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja. Nadomestilo bi bil dolžan poravnati delodajalec, in sicer v roku nekaj več kot meseca dni.
Hkrati bi bila v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja določena možnost, da se delavec in delodajalec dogovorita o izključitvi pravice do prejemanja denarnega nadomestila.
Sindikati se bojijo, da bi lahko delodajalci na ta način hitreje prekinili pogodbo o zaposlitvi z delavcem in na delavce izvajali pritisk za sklepanje tovrstnih dogovorov z grožnjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Dogovor o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila pa se jim ne zdi sporen le z načelnega vidika, temveč tudi zato, ker je v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi že sedaj možen dogovor za določeno odškodnino.
Nujno iskanje zaposlitve že v času odpovednega roka
Tudi zadnji osnutek novele ZUTD skuša brezposelne v večji meri spodbujati k aktivaciji, s tem namenom pa posega v določilo o prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve med trajanjem odpovednega roka.
Že zdaj se delavec lahko prijavi v evidenco že v odpovednem roku, s predlagano zakonsko spremembo pa se ta možnost spreminja v obveznost, tako da bi moral delavec to storiti najpozneje v treh dneh po vročeni odpovedi. V primeru, da te obveznosti ne bi spoštoval, bi se mu denarno nadomestilo za prve tri mesece odmerilo v višini 60, in ne siceršnjih 80 odstotkov od osnove, vendar pa ne bi prejemal manj kot 350 evrov.
Glede na zadnjo predlagano verzijo novele bi delavca enaka sankcija doletela v primeru, da bi se v evidenco prijavil, a ne bi primerno izpolnjeval obveznosti iz zaposlitvenega načrta.
Poleg tega zavod za zaposlovanje delodajalcem ne bi več vračal stroškov za čas odsotnosti delavca zaradi iskanja dela v odpovednem roku.
Spodbude za zaposlovanje nižje izobraženih brezposelnih
Spodbujanju brezposelnih k čimprejšnji aktivaciji je še vedno namenjena uvedba spodbude za zaposlovanje nižje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Gre za nadaljnje izplačevanje 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila tudi po zaposlitvi za polni delovni čas. Takšnemu upravičencu bi Zavod RS za zaposlovanje denarno spodbudo izplačeval do izteka priznane pravice, a največ 12 mesecev po zaposlitvi.
Predvidena ostaja tudi uvedba postopnega, manj strogega sankcioniranja kršitev načrta aktivnega iskanja zaposlitve. Po novem bi ob prvi kršitvi obveznosti iz zaposlitvenega načrta prišlo do znižanja denarnega nadomestila za 30 odstotkov, sankcija v obliki prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih pa bi se brezposelni osebi namesto ob prvi izrekla ob drugi kršitvi.
Bi se pa po novem status brezposelnega, s tem pa pravico do denarnega nadomestila, odpovedalo vsem družbenikom, ki so hkrati poslovodne osebe, in ne več le tistim v enoosebnih družbah. S tem naj bi se odpravilo primere dvojnih zavarovanj in poenotilo obravnavo teh oseb v vseh obveznih socialnih zavarovanjih.
Evidenca študentskega dela
Zadnji osnutek na novo predvideva vzpostavitev evidence študentskega dela. Vodila bi jo Študentska organizacija Slovenije, v njej pa bi bili zabeleženi znanja, izkušnje in kompetence dijakov in študentov. Podatki, ki bi bili za lažji nadzor nad študentskim delom med drugimi na voljo ministrstvom za delo in za izobraževanje, zavodu za zaposlovanje, Inšpektoratu RS za delo ter Finančni upravi RS, bi se hranili do 30 let.
