Tillerson je ponovil februarske besede obrambnega ministra Jamesa Mattisa: zaveznice, ki še nimajo konkretnega načrta za uresničitev cilja dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024, ga morajo pripraviti zdaj, piše v prepisu njegovega govora na zasedanju.
Zaveznice, ki imajo načrt, morajo po Tillersonovih besedah pospešiti prizadevanja in zagotoviti rezultate. Zaveznice, ki že namenjajo dva odstotka BDP za obrambo, pa je ameriški minister pohvalil za trud in izrazil upanje, da bodo spodbujale tudi druge, naj storijo več.
Tillerson je ponovil tudi Mattisovo sporočilo o močni ameriški zavezanosti Natu in da je zavezništvo temelj čezatlantske varnosti. "Naša vez ostaja ključna za soočanje z nacionalnimi in mednarodnimi varnostnimi izzivi v vse bolj nestabilnem svetu," je poudaril.
Med izzivi je na prvem mestu izpostavil boj proti teroristični skupini Islamska država. Poleg tega je Nato po njegovih besedah ključen za soočanje tako z nenasilnim kot včasih z nasilnim ruskim delovanjem in rusko agresijo v Ukrajini in drugod.
Zavezništvo po Tillersonovih besedah lahko stori in mora storiti več za boj proti terorizmu, ki je nacionalna prioriteta za ZDA in bi morala biti nacionalna prioriteta za vse države. Tragični dogodki v Londonu so znova potrdili pomen tega boja, je dodal.
Nato ima po njegovih besedah edinstvene zmogljivosti, ki jih lahko prispeva. Od zavezništva ne pričakuje vodilne vloge v boju proti terorizmu, temveč dodano vrednost ter večjo podporo globalni koaliciji za boj proti Islamski državi in v Iraku.
"ZDA ne bodo zapustile zaveznic ali pozabile prijateljev. Številne države v Natu že desetletja sodelujejo za zaščito skupnih svoboščin, vrednot in varnosti. Ne moremo pa jih še naprej ščititi brez skupne odgovornosti glede finančnih in drugih sredstev," je sklenil Tillerson.
Poziv ZDA je danes v Londonu izrecno podprl britanski obrambni minister Michael Fallon, medtem ko je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel Natov cilj dveh odstotkov BDP za obrambo v Bruslju označil za nerealističen.
Za Nemčijo bi uresničitev cilja dveh odstotkov po Gabrielovih besedah pomenila 70 milijard evrov na leto za obrambo, kar je podvojitev sedanjega proračuna. "Niti enega nemškega politika ne poznam, ki meni, da je to izvedljivo, kaj šele zaželeno," je dejal.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je po zasedanju v Bruslju opozoril, da dosedanji načrti Slovenije glede krepitve obrambnih izdatkov ne bodo dovolj za uresničitev danih zavez in ciljev v okviru zveze Nato.
O tem vprašanju bo po Erjavčevih besedah v torek razpravljala koalicija. Nujno se je pogovoriti o ambicijah in možnostih ter časovnem okviru ukrepanja, je poudaril minister in znova izpostavil, da ne gre za izpolnjevanje birokratskih zahtev, temveč za zagotavljanje varnosti, ki ni samoumevna.
Tudi Slovenija po ministrovih navedbah ni več imuna pred vse resnejšimi grožnjami. Povsem racionalno je, da bo treba več pozornosti nameniti varnosti, saj se v svetu in tudi v naši soseščini množijo konfliktne točke, je še izpostavil.
Vsi tisti, ki bodo sodelovali na zasedanju zveze Nato - predsednik vlade, obrambna ministrica in on sam - bodo po Erjavčevih besedah v prihodnje pod večjim pritiskom, ko gre za krepitev obrambnih zmogljivosti in povečevanje obrambnih izdatkov.
Slovenija v tem trenutku namenja za obrambne izdatke okoli odstotek bruto domačega proizvoda, medtem ko so se članice Nata zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenjale dva odstotka BDP.
Poleg obrambnih izdatkov je bila v ospredju še ena tema: boj proti terorizmu. Ministri so se dogovorili, da bodo okrepili Natova prizadevanja v Iraku z urjenjem Iračanov na področju vojaške medicine ter z dodatno podporo pri vzdrževanju oklepnih vozil.
Današnje zasedanje je bilo pomembna priprava na vrh zavezništva, ki bo 25. maja v Bruslju. Tudi na vrhu bosta ključni temi krepitev obrambnih izdatkov in poštena delitev bremen ter boj proti terorizmu.
Po današnjem zasedanju je tudi jasno, da Črna gora na majskem vrhu najverjetneje še ne bo polnopravna članica zavezništva. Vsi postopki ratifikacije članstva Črne gore naj bi bili končani junija, pričakuje generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Postopka ratifikacije po neuradnih informacijah še niso do konca izpeljale ZDA, Nizozemska in Španija.
Slovenski minister Erjavec sicer izpostavlja, da gre le še za formalnosti in da je Črna gora dejansko že članica. Nihče več ne dvomi, da za novo leto ne bomo skupaj nazdravljali in odpirali šampanjca, gre le še za vprašanje časa in birokratskih postopkov, je ponazoril.
Tako slovenski minister kot Stoltenberg sta danes v Bruslju izpostavila pomen članstva Črne gore v zavezništvu za stabilnost Zahodnega Balkana.
Zasedanje zunanjih ministrov Nata je bilo sprva predvideno v sredo in četrtek prihodnji teden, vendar so ga preložili na danes in skrajšali, da bi zagotovili navzočnost Tillersona, ki bi naslednji teden manjkal, ker spremlja Trumpa na obisku na Kitajskem.
