Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v danes predstavljeni jeseni napovedi gospodarskih gibanj še zapisal, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2018 zvišal za 3,2 odstotka, v letu 2019 pa za 2,6 odstotka.
Ključni dejavniki rasti po besedah direktorja urada Boštjana Vasleta ostajajo podobni lanskim. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, zelo velik prispevek pripisujejo izvozu, ki se je lani okrepil za nekaj manj kot šest odstotkov, podobno stopnjo rasti pa pričakujejo tudi letos.
Dinamiko rasti bodo letos in prihodnje leto najbolj zaznamovale investicije. Te so se lani skrčile za približno tri odstotke, kar je bila v celoti posledica zaustavitve črpanja evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. "Letos smo v napoved vgradili pričakovanje, da bo črpanje evropskih sredstev ponovno oživelo," je pojasnil Vasle.
Pričakujejo tudi nadaljnjo krepitev investicij iz zasebnega sektorja. "V ozadju teh investicij je predvsem dejstvo, da so bile v času krize močno okrnjene. Podjetja so bila takrat močno zadolžena, zato so imela manj lastnih sredstev za investicije. Imeli smo tudi velike težave v bančnem sektorju; obseg kreditov se je zmanjševal," je pojasnil Vasle. Zdaj se podjetja po njegovih besedah hitreje širijo na tujih trgih, zato zaradi visoke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti čutijo notranjo potrebo po dodatnih investicijah.
Lani se je dodatno okrepila tudi zasebna potrošnja gospodinjstev, njeno rast pa je pričakovati tudi letos in prihodnje leto. Pozitivni so namreč tako obeti glede razpoložljivega dohodka kot zaupanja potrošnikov, ki je trenutno razmeroma visoko. "Trenutno smo na ravneh, ki jim v zadnjih 16 oziroma 17 letih v Sloveniji nismo bili priča," je poudaril Vasle.
Ugodni rezultati se kažejo tudi na trgu dela. Zaposlovanje je v porastu v vseh sektorjih z izjemo gradbeništva, ki zadnja tri leta stagnira. Kazalniki glede nadaljnjega pričakovanja ostajajo zelo visoko, gre pa za zelo robusten, širok trend.
Je pa Vasle opozoril na pričakovane demografske spremembe. Kot je poudaril, ne drži, da bodo opazne šele čez desetletja, saj do njih prihaja že sedaj. "Ključno dejstvo je, da se bo število delovno sposobnega prebivalstva močno zmanjšalo, močno pa se bo povečalo število prebivalcev nad 65 let," je poudaril in opozoril na naraščajoče težave z zagotavljanjem primerne delovne sile.
Inflacija se bo letos in prihodnje leto po pričakovanjih gibala okoli dveh odstotkov, nanjo pa bodo vplivale predvsem cene energentov in pritiski iz domačega okolja na cene storitev.
Iz državnega statističnega urada pa so sporočili, da se stanje slovenskih javnih financ še naprej izboljšuje. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2016 po prvih izračunih znašal 609 milijonov evrov, kar je 40 odstotkov manj kot leta 2015 in 1,5 odstotka BDP. Nazadnje smo tako nizek primanjkljaj zabeležili leta 2008, torej pred finančno in gospodarsko krizo.
Na zmanjšanje primanjkljaja je vplivalo predvsem zmanjšanje skupnih odhodkov države za 2,9 odstotka, pri čemer so se ob že omenjenem zmanjšanju investicij zaradi zaključka finančne perspektive 2007-2013 povečala sredstva za zaposlene. To rast statistiki povezujejo s postopnim ukinjanjem zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012.
Manj so se lani zmanjšali skupni prihodki države, in sicer za 0,8 odstotka. Tudi tu je poglavitni vzrok za padec zaključek finančne perspektive, medtem ko so se prihodki od davkov in socialnih prispevkov povečali za 3,9 odstotka.
Lani se je zmanjšal tudi dolg države, in sicer na 31,677 milijarde evrov oz. 79,7 odstotka BDP, potem ko ga je bilo leta 2015 za 83,1 odstotka BDP.
Znižanje javnofinančnega primanjkljaja in izboljšanje gospodarske napovedi je finančno ministrstvo razveselilo, oboje pa pripisujejo tudi vladnim ukrepom za spodbujane gospodarske rasti. A hkrati opozarjajo, da je slovensko gospodarstvo ob ugodnejših trendih "še vedno ranljivo", kar predstavlja tveganje ob morebitnih nihanjih v mednarodnem okolju ali drugih ekonomskih šokih.
"V tej luči se nam zdi zelo pomembno, da vlada nadaljuje s pripravo in izvajanjem strukturnih reform ter nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo," so zapisali v izjavi za STA.
Najnovejša Umarjeva napoved je skladna tudi z zadnjimi ocenami mednarodnih ustanov. Že februarja je napoved za Slovenijo navzgor popravila Evropska komisija, ta teden pa še Mednarodni denarni sklad, in sicer oba na tri odstotke v letu 2017.
Napoved domačih analitikov je tako precej bolj optimistična od napovedi mednarodnih ustanov in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič opozarja, da dviguje pričakovanja po rasti plač v javnem sektorju in nasploh povečuje proračunske apetite celotnega javnega sektorja.
Prepričan je, da visoka gospodarska napoved prek učinka potencialne revizije državne porabe vpliva na višje stroške dela v javnem sektorju oz. z drugimi besedami "na predvolilno kupovanje glasov". S tem se bodo strukturna plačna neskladja med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju še poglabljala, je opozoril.