Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ob problematiki negativnega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v preteklem letu izpostavil Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, ki je pridelal več kot polovico skupne izgube, 25,4 milijona evrov. Med drugim se je vprašal, zakaj vodstvo UKC ni saniralo poslovanja že ob polletju lani, ko so se že nakazovale visoke izgube. Prav tako je spomnil, da vlada oz. ministrstvo za zdravje prejšnjemu generalnemu direktorju Simonu Vrhuncu ni dalo soglasja k imenovanju tudi zaradi izgub, ki jih je bolnišnica ustvarila v času, ko jo je vodil.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar je pojasnila, da je slabo finančno stanje v slovenskem javnem zdravstvu posledica pomanjkanja sistemskih sprememb v preteklosti, pri čemer je opozorila na vpliv krize, ko so se vztrajno zniževale cene zdravstvenih storitev in s tem prihodki izvajalcem zdravstvenih storitev. Kljub temu, da so se lani cene zdravstvenih storitev zvišale za 3,6 odstotka, pa stopnja rasti ni zadostovala za naraščajoče stroške, ki so bili ustvarjeni zlasti zaradi delne sprostitve varčevalnih ukrepov v sistemu uslužbencev javnega sektorja.
Pojasnila je, da ministrstvo tudi letos nadaljuje z ukrepi in aktivnostmi za preprečevanje primanjkljaja, nadaljujejo se skupna javna naročila, pripravljen je tudi elaborat za optimizacijo poslovanja na sekundarnem zdravstvenem nivoju z združevanjem poslovodstva in upravljanja. A končne odločitve glede tega še niso sprejete. Letos se obeta tudi prenos stroškov nezdravstvenih storitev iz zdravstvene blagajne v državni proračun ter prenos zapadlih terjatev do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na finančno upravo. Dolgoročno pa bo po njenih besedah poslovanje javnih zdravstvenih zavodov stabilizirano s sprejetjem novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek je opozoril, da je bilo v času krize javnim zdravstvenim zavodom vzetih 400 milijonov evrov, zaradi česar so se srečali z nestabilnim poslovanjem z velikimi likvidnostnimi težavami. Nato je sicer sistem nazaj dobil 300 milijonov evrov, eden od njihovih ciljev pa je, da bi ponovno dosegli ceno zdravstvenih storitev iz leta 2009. Zdravstveni sistem je namreč podcenjen in podfinanciran, čakalne dobe pa so posledica tega.
Poslanec DeSUS in predsednik odbora Tomaž Gantar je dejal, da se zdravstvo z izgubami srečuje že 20 let, brez konkretnih ukrepov pa ne bo šlo naprej. Opozoril je, da je bila do leta 2009 rast stroškov za zdravstvo v drugih državah na letni ravni štiriodstotna, čemur pa Slovenija ni sledila: "Politika ni želela slišati, da je potrebno več denarja." Čeprav je zdravstveni sistem skozi krizo šel dokaj uspešno, pa bi morebitna ponovitev krize pokončala javno zdravstvo, je prepričan. Dodal je, da je nujno treba razpršiti vire financiranja.
Jani Möderndorfer (SMC) je dejal, da se vsi strinjajo, da je v zdravstvenem sistemu nekaj hudo narobe, v prvi vrsti je to finančna situacija. Vendar pa je prepričan, da je pristojnost razprave o slabem poslovanju posameznih bolnišnic v rokah svetov zavodov teh ustanov, ne pa v pristojnosti parlamentarnega odbora.
Tudi Bojana Muršič (SD) je dejala, da morajo sveti zavodov odigrati svojo vlogo. Po njenem mnenju je treba nujno sprejeti sistemske rešitve in prevetriti obračunske modele.
Predlaganih sklepov člani odbora niso sprejeli.
