Za Alena Đudarića in Andreja Horvata je okrožno sodišče januarja lani izreklo zavrnilno sodbo, ker sta bila za enako dejanje že prej kaznovana s plačilom globe za prekršek. Nejc Ules in Luka Rauter pa sta bila obsojena na pogojno kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, a sodba ni postala pravnomočna, saj jo je višje sodišče zaradi kršitev določb kazenskega postopka razveljavilo.
Vsi štirje so tako morali v tem tednu znova sesti na zatožno klop in se ponovno zagovarjati zaradi obtožbe kaznivega dejanja napada na uradno osebo. Niti zagovorniki obtoženih niti tožilstvo niso predlagali dodatnih prič, ampak so se pri sodbi upoštevali dokazno gradivo in pričanja iz prvotnega postopka, zato je bila glavna obravnava opravljena v enem dnevu, sodba pa izrečena danes.
Sodni senat v enaki sestavi kot na prvotnem sojenju se je odločil za enako sodbo kot takrat, saj po besedah predsednice senata Danile Dobčnik Šošterič še vedno meni, da človek ne more biti dvakrat kaznovan za isto dejanje, pa čeprav z drugačno pravno utemeljitvijo. Zato je sodišče pri Đudariću in Horvatu zavrnilo obtožbo, Ulesu in Rauterju, ki še nista bila v prekrškovnem postopku, pa je izreklo pogojno kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta.
Okrožni državni tožilec Tilen Ivič je znova napovedal pritožbo na višje sodišče, še posebej zaradi zavrnilne sodbe. "Ravnanja, ki se očitajo obtoženima, bistveno presegajo ravnanja, za katere sta bila spoznana za odgovorna v prekrškovnem postopku," je pojasnil. Ne strinja se tudi z višino izrečene pogojne kazni preostalima dvema obtoženima, saj je sam predlagal pogojno kazen osem mesecev zapora s petletno preizkusno dobo. Čeprav so fantje z granitnimi kockami zadeli le zaščitno opremo policistov, so namreč "pri policistih povzročili občutek ogroženosti in strahu", zato bi si zaslužili višjo kazen, meni tožilstvo.
Zagovorniki obtoženih o morebitni pritožbi na današnjo sodbo še razmišljajo. "Pri prejšnji sodbi je bila problematična obrazložitev, ne toliko izrek. Če bo obrazložitev tokrat ustrezala izreku, bo v redu," je pojasnila odvetnica Maja Vogrin.
Vsi štirje obtoženi fanti že od vsega začetka zanikajo krivdo in vztrajajo, da so samo mirno spremljali proteste. Na današnjem izreku sodbe je bil prisoten le Đudarić.
Zadeva gre torej ponovno na višje sodišče. To je po poročanju časnika Večer razveljavilo prvotno sodbo zaradi tega, ker so bili razlogi v obrazložitvi sodbe v obsodilnem in zavrnilnem delu nejasni in med seboj v nasprotju. Po eni strani je sodnica pri zavrnilnem delu sodbe trdila, da gre za že razsojeno stvar, saj sta bila obtoženca že kaznovana v prekrškovnem postopku. Po drugi strani pa je zapisala še, da dejanje, ki ga obtoženima očita tožilstvo, sploh ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, ker se obtoženima ni očitalo, da sta z granitnimi kockami poškodovala policiste, temveč so kocke zadele njihovo zaščitno opremo. S takšno razlago bi morala izreči oprostilno sodbo. Prav to je bilo po poročanju Večera odločilnega pomena tudi za razveljavitev obsodilnega dela sodbe, saj je tožilec vsem štirim obtoženim očital enake stvari.
Če ne bi bilo pritožb na današnjo sodbo, bi bil to najverjetneje zadnji sodni postopek v zvezi s protesti v Mariboru konec leta 2012, ki so s položaja odnesli župana Franca Kanglerja. Na t. i. tretji mariborski vstaji so sicer policisti pridržali 119 ljudi, od tega jih je bilo kazensko ovadenih 28.
Prva skupina protestnikov, obtožena sodelovanja v skupini, ki je uradni osebi preprečila uradno dejanje, je bila septembra 2013 na okrajnem sodišču obsojena na sedem mesecev zapora, a jih je višje sodišče kasneje oprostilo, saj je presodilo, da je v teh primerih šlo zgolj za prekrške in ne kazniva dejanja. Vrhovno sodišče je sicer kasneje ocenilo, da so višji sodniki napačno presodili, a je bila oprostilna sodba za sedem protestnikov že pravnomočna in dokončna.
Drugi skupini protestnikov, v kateri so tudi Đudarić, Horvat, Ules in Rauter, so začeli soditi na začetku leta 2015 na okrožnem sodišču zaradi napada na uradno osebo. V tej skupini so bile sprva obtožene še tri osebe, ki pa so na predobravnavnem naroku krivdo priznale in bile obsojene na nekajmesečno pogojno zaporno kazen ali družbeno koristno delo.
V zvezi z mariborskimi protesti sta se morala pred sodiščem zagovarjati tudi dva policista, a ju je sodišče oprostilo obtožb.
