Nazadnje smo tako nizek javnofinančni primanjkljaj zabeležili leta 2008, torej pred finančno in gospodarsko krizo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Peter Štemberger iz državnega statističnega urada. Takrat je bil primanjkljaj ocenjen na 537 milijonov evrov oz. 1,4 odstotka BDP.
Na statističnem uradu so revidirali tudi podatke o skupnem primanjkljaju države za zadnjih nekaj let. Po teh izračunih je primanjkljaj v letu 2013 znašal 15,1 odstotka BDP, v letu 2014 5,3 odstotka BDP in v letu 2015 2,6 odstotka BDP.
"Primanjkljaj se bo dodatno zmanjšal tudi letos, in sicer po napovedih finančnega ministrstva na 417 milijonov evrov oz. en odstotek BDP," je povedal Štemberger.
Na lansko zmanjšanje primanjkljaja je po njegovih besedah vplivalo predvsem zmanjšanje skupnih odhodkov države za 2,9 odstotka. Med vzroki za to je izpostavil zaključek evropske finančne perspektive 2007-2013, zaradi česar se je obseg investicij zmanjšal za tretjino. Medtem se je sicer že začela nova finančna perspektiva, vendar pa bo Slovenija predvidoma začela ta sredstva črpati šele letos. Manjši kot leta 2015 so bili tudi kapitalski transferji.
Višji kot v letu 2015 pa so bili pri odhodkih predvsem izdatki za sredstva za zaposlene, namreč za 6,3 odstotka. "To povečanje povezujemo s postopnim ukinjanjem zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 in posledično sproščanjem prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju in postopnem odpravljanju zamrznitve plač," je dejal Štemberger.
Lani je država dala več kot leta 2015 tudi za odplačilo obresti. Ti stroški so znašali 1,182 milijarde evrov oz. tri odstotke BDP.
Tako kot odhodki so se lani zmanjšali tudi skupni prihodki države, in sicer za 0,8 odstotka. Tudi tu je poglavitni vzrok za padec zaključek finančne perspektive 2007-2013, medtem ko so se prihodki od davkov in socialnih prispevkov povečali za 3,9 odstotka.
Če od tekočega primanjkljaja odštejemo izdatke za obresti, dobimo primarni primanjkljaj. Tu je Slovenija lani že drugič zapored beležila presežek, in sicer v višini 574 milijonov evrov, potem ko ga je bilo leto prej za 121 milijonov evrov.
Lani se je zmanjšal tudi dolg države, in sicer na 31,677 milijarde evrov oz. 79,7 odstotka BDP, potem ko ga je bilo leta 2015 za 83,1 odstotka BDP.
