Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za enotni digitalni trg, Andrus Ansip je izpostavil, da so z razvojen digitalne tehnologije tudi tradicionalni posli dobili nove možnosti dostopa do strank. Panoga sodelovalne ekonomije ima po njegovem prepričanju izjemen potencial, je pa treba ustvariti pravo poslovno okolje zanjo, je povedal Ansip in pohvalil napredek Slovenije na področju digitalizacije.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je z zadovoljstvom ugotavljal, da njihovo delo v smeri pospešene digitalizacije postaja prepoznano tudi v mednarodnem okolju. Kot je izpostavil, je v digitalni dobi manjša država prednost, saj se lahko hitreje odziva na spremembe. Rezultat te digitalne transformacije pa je sodelovalna ekonomija, je pojasnil.
Platforme sodelovalne ekonomije predstavljajo zelo enostaven način organizacije poslovanja, zagotavljajo hitrejše in učinkovitejše delo ter predstavljajo državljanom raznovrstne poslovne priložnosti, je navedel Koprivnikar.
Hkrati pa je minister opozoril, da zaradi pospešene digitalizacije včasih manjka znanja, s katerim bi ustrezno uredili delovanje teh platform. Ključni izzivi, ki bi jih bilo treba na tem področju urediti, pa so po njegovih besedah zaščita delavca, zaščita potrošnika in konkurence ter zaščita države z vidika plačevanja davkov.
Za zavarovanje potrošnikov se je v tem pogledu zavzel tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Prav tako pa bi bilo v tem poslovnem modelu treba poskrbeti za enake vstopne pogoje, za prilagoditev delovnopravne zakonodaje in za ustrezno davčno politiko.
Vlada se po njegovih besedah namreč zaveda tako pozitivnih plati sodelovalne ekonomije kot njenih pasti. Zato je njena naloga, da pripravi primerne ukrepe za njeno delovanje, da panoga ne bi postala delo na črno. Zato je vlada ustanovila tudi posebno delovno skupino. Je pa minister ob tem ocenil, da je kar prav, da s pretirano regulacijo v Sloveniji nismo zavrli podjetniških pobud na tem področju.
Za previdnost pri regulaciji so se zavzeli tudi sogovorniki, ki so na panelu predstavili svoje poglede na sodelovalno ekonomijo kot poslovni model. Dirk Pilat iz direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije pri OECD je posebej izpostavil tudi pomen varstva potrošnikov.
Tea Jarc iz sindikata Mladi plus pa je ocenila, da t. i. sodelovalno gospodarstvo pravzaprav ne predstavlja sodelovanja, kot bi bilo mogoče sklepati iz naziva, pač pa kvečjemu platformno ekonomijo. Panoga po njenem mnenju ne ustvarja novih zaposlitev in varnosti, pač pa je oblika prekarnega dela.
Po mnenju glasnika digitalnih tehnologij Marka Grobelnika sodoelovalna ekonomija v svetu obstaja že lep čas. Je pa preskok v zadnjem času kar naenkrat odprl ogromno novih kanalov. Zato je gotovo potrebna tudi regulacija tega področja, je ocenil. Nekatere pozitivne vidike sodelovalne ekonomije je izpostavila tudi pravnica Janja Hojnik.
Sodelovalna ekonomija je hitro rastoča panoga. Leta 2015 je bila vrednost opravljenih storitev sodelovalne ekonomije v EU 28 milijard evrov, do leta 2025 pa bi ta številka lahko dosegla več kot 500 milijard. Platforme sodelovalne ekonomije delujejo na različnih področjih, prevladujejo pa storitve kratkoročnih najemov, prevozov in različnih storitev na domu. Najbolj znani platformi v svetovnem merilu sta Airbnb in Uber, v Sloveniji pa platforma Prevoz.org.
Konferenco, ki se nadaljuje z obravnavo tematike z različnih zornih kotov, so v sodelovanju pripravili ministrstvo za javno upravo, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Slovenska tiskovna agencija.
