Po oceni Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je namreč poleg delovnih mest v plačni skupini J podvrednotena tudi vrsta delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer predvsem v nižjih in srednjih tarifnih razredih ugotavljajo odstopanja.
V skladu z lani podpisanim dogovorom med vlado in sindikati javnega sektorja se lahko plačni razred delovnega mesta, ki bo prepoznano kot anomalija, poviša do tri plačne razrede, kar bi po navedbah sindikata pomenilo približno do 12-odstotno povišanje osnovne plače. A ker so pogajanja za zdaj še v začetni fazi, je po njihovih navedbah o konkretnih povišanjih na posameznih delovnih mestih preuranjeno govoriti.
V centrih za socialno delo (CSD) v plačno skupino J sodijo na primer administrativne službe ter računovodstva, so pojasnili v Sindikatu centrov za socialno delo Slovenije SINCE07 v okviru konfederacije Pergam. V pogajanjih z vlado, kjer se trenutno usklajujejo o orientacijskih delovnih mestih, so sindikati, kot so pojasnili, predlagali dvig skoraj vseh orientacijskih delovnih mest v plačni skupini J za tri plačne razrede.
Vladni predlog je nekoliko nižji; na nekaterih delovnih mestih predvideva dvig za tri plačne razrede, na nekaterih za dva, na redkih tudi za enega ali nobenega. Dogovor o tem naj bi, kot so predvideli lani, dosegli najpozneje do 1. maja, vprašanje plačne skupine J pa sodi v okvir odpravljanja anomalij, za katere so na letni ravni predvideli 70 milijonov evrov.
Poleg tega pa po dogovoru z zdravniki pričakujejo tudi ustrezna povišanja plač zaposlenih na primerljivih delovnih mestih v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer tako glede določanja oziroma povišanja osnovnih plač, kot tudi glede plačila variabilnega dela plače, pravijo v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
V sindikatu SINCE07 bodo v drugem sklopu predlagali spremembe uvrstitev delovnih mest v plačni skupini F (strokovni delavci in sodelavci). Kot so pojasnili, je edino orientacijsko delovno mesto v njihovi dejavnosti uvrščeno v 30. plačni razred (1373,4 evra bruto). Gre za strokovnega delavca z visokošolsko univerzitetno izobrazbo oziroma specializacijo po visokošolski izobrazbi po prejšnjem sistemu ali magistrsko izobrazbo po sedanjem.
Glavni odbor sindikata je v četrtek na izredni seji sklenil predlagati dvig tega izhodišča za dva plačna razreda, skladno s tem pa bi se nato popravljala uvrstitev vseh ostalih delovnih mest, ki se vežejo za omenjeni orientacijsko delovno mesto.
Prav tako želijo na podlagi dogovorjenega z zdravniki doseči tudi dodatno plačilo za delo prek sprejetih standardov in normativov. Kot so pojasnili v sindikatu CSD se trenutno z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pogajajo o rešitvi problema kadrovske podhranjenosti na CSD.
Po njihovi oceni je na CSD do 30 odstotkov premalo zaposlenih. Na hudo kadrovsko podhranjenost so opozorili tudi v dopisu, ki so ga januarja naslovili na ministrico Anjo Kopa Mrak.
V njem so izpostavili tudi navedbe Skupnosti centrov za socialno delo, kjer na podlagi podatkov iz leta 2015 ocenjujejo, da bi za izvajanje vseh strokovnih nalog potrebovali dodatnih 733 delavcev (1. 1. 2016 je bilo 1291 zaposlenih). Sklicujejo se še na nacionalni program socialnega varstva 2013-2020, v katerem je zapisano, da pri številu zaposlenih v socialnem varstvu Slovenija na 100.000 prebivalcev dosega le 42 odstotkov povprečja EU.
Kot so opozorili v sindikatu, so pogoji dela tako slabi, da ne morejo čakati na učinke reorganizacije, ki naj bi po navedbah ministrstva s predvidenimi ukrepi "sprostila" določen kader, ki bi lahko okrepil področje strokovnega dela na CSD.
