Slovenija javnofinančni primanjkljaj uspešno znižuje že nekaj let, potem ko so ga leta 2013 stroški zaradi sanacije bank potisnili celo do 15 odstotkov BDP. Predlani se je spustil do 2,9 odstotka BDP, kar je naši državi omogočilo, da se je izvila iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga je Evropska komisija uvedla leta 2009.
Leta 2016 naj bi se javnofinančni primanjkljaj po načrtih finančnega ministrstva dodatno znižal, in sicer na 2,2 odstotka BDP. A pričakovati je še bolj ugodne številke. Kot je pred kratkim povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, prvi podatki za leto 2016 kažejo, da smo ga lani zmanjšali pod dva odstotka BDP.
V prvem lanskem četrtletju je bil primanjkljaj ocenjen na 3,4 odstotka BDP, v drugem se je prvič po finančni in gospodarski krizi spreobrnil v 0,5 odstotka BDP presežka, v tretjem pa ga je bilo za 1,1 odstotka BDP. Po devetih mesecih je bil tako primanjkljaj ocenjen na 1,4 odstotka BDP.
Bolj počasi se znižuje javni dolg. Leta 2015 ga je bilo za 83 odstotkov BDP, do konca lanskega tretjega četrtletja pa se je znižal do 82,6 odstotka BDP.
