Poslanci bodo prihodnji teden glasovali o omenjenem predlogu, seja DZ pa bo zaradi zaupne narave mnenja vlade delno zaprta. Kot je pojasnil poslanec ZL Matej T. Vatovec, ki je prebral mnenje vlade, pa v njem ni zasledil nobenega argumenta, ki ga ne bi slišali že prej. "Zaprtje te seje razumemo kot zaprtje pred javnostjo in da ne pride do razprave," je dejal. Ravno z glasovanjem so želeli pri ZL, ki je glavna pobudnica predloga, doseči, da bi se javnost seznanila s stališči poslancev do notifikacije.
ZL stoji za notifikacijo, je poudaril Vatovec, saj se jim zdi pomembna tudi zaradi stanja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V 7. členu ADP med drugim obravnava dolžnosti Avstrije do narodnih manjšin ter njihove pravice.
Pravnik in pobudnik notifikacije Ivan Kristan pa je opozoril še na dva druga člena ADP, ki sta pomembna za državo. To je 5. člen o državnih mejah in 27. člen o lastnini. Po njegovem pa Avstrija nasprotuje Sloveniji kot naslednici ADP po nekdanji Jugoslaviji ter notifikaciji ravno zaradi 27. člena, kjer je med drugim zapisano, da lahko Jugoslavija z avstrijsko lastnino na svojem ozemlju naredi kar želi, odškodnino pa je dolžna plačati Avstrija.
Kristan je izrazil še veliko razočaranje nad tem, da Slovenija ni notificirala pogodbe že leta 1991. To pa bi po njegovem morali narediti, "ker gre za suverenost Republike Slovenije kot države".
Tudi predsednik Zveze društev slovenskih pravnikov Lojze Ude je izrazil razočaranje nad tem, da pogodba še ni notificirana. "Morala bi biti notificirana takrat, ko so bile notificirane vse druge mednarodne pogodbe," je dejal. Ocenil pa je, da se Slovenija najverjetneje boji, da bi se zamerila Avstriji, kar pa je ne bi smelo preplašiti.
"Država si ne pridobi ugleda in vpliva s tem, da je poslušna in obzirna na vse strani, ampak s tem, da se odločno postavi za lastne interese, še posebej če gre za nek element državnosti," je dodal.
"Notificiranje nekega pravnega instrumenta, če imaš do tega pravico, je nekaj, kar bi naredila vsaka normalna država, kadar gre za zaščito nekega njenega interesa," pa je dejal evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/Desus).
Opozoril je, da v času dobrih odnosov med državama, veliko ljudi niti ne želi govoriti o tem, vendar dobri časi niso večni, zato je treba takšne stvari postoriti v času dobrih odnosov.
Na tribuni sta sodelovala še Rastko Plohl v imenu pobudnikov notifikacije in član upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij iz Celovca Mirko Messner.
Plohl je dejal, da so v okviru pobude poslali vladi že več pozivov za notifikacijo, a brez odgovora, in da je poteza ZL zelo dobra stvar, saj bo po njegovem pomagala prebuditi slovensko javnost, da "bomo vsi skupaj to zahtevali in tudi dosegli". Messner pa je opozoril, "da je avstrijska ustavnost v prekarnosti" in da si je slovenska manjšina v Avstriji do sedaj skoraj vse zadeve izborila preko civilnih gibanj.
Poslanci Združene Levice in podpredsednik DZ Primož Hainz (DeSUS) so konec februarja vložili predlog priporočila vladi o notifikaciji nasledstva ADP. V DZ bodo o tem predlogu glasovali v torek. Po besedah Vatovca bo to prvič v zgodovini Slovenije, da bodo poslanci glasovali o tem, ali je treba ADP notificirati.
