Predlog zakona o drugem tiru, ki ga je danes potrdila vlada, ureja temeljna vprašanja v zvezi z njegovim financiranjem, gradnjo, upravljanjem in gospodarjenjem. Ker mora vlada projekt prijaviti na razpis za evropska sredstva, ki se izteče julija, bodo poslanci zakon sprejemali po nujnem postopku.
Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je v izjavi po seji vlade izpostavil, da je zakon zelo pomemben zato, da se podjetje 2TDK opolnomoči v vlogi investitorja in da bo sposobno črpati evropska sredstva na razpisu, ki se izteče 14. julija.
Vlado je kljub hitenju - predlog je potrdila po šestih dneh javne razprave - s svojim predlogom za las prehitel Čuš. V DZ je vložil identičen zakon, kot ga je predlagala civilna iniciativa Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir. Kot je poudaril, se je za to potezo med drugim odločil, ker je da je ta zakon strokovno bolj dodelan, ima pomembne podlage in številke, ki jih vladni predlog nima.
Prav številke pa so po mnenju pristojnih v DZ manjkale Čuševemu predlogu. Ker ni vključeval ocene finančnih posledic na druga javna finančna sredstva, je moral Čuš predlog dopolniti, s tem pa je izgubil prednostno obravnavo svoje različice zakona pred poslanci.
V zakonodajno-pravni službi DZ so pojasnili, da v primeru vložitve več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, DZ najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan prvi. Po takšnem scenariju bi morali poslanci najprej obravnavati Čušev predlog zakona. Medtem ko je moral Čuš svoj zakon dopolniti, pa so v DZ prejeli vladni predlog, ki je po oceni pristojnih služb izpolnjeval pogoje in je že pri poslancih. Tega bodo torej obravnavali najprej.
Čuš je v izjavi za STA ocenil, da gre za zlorabo pooblastil predsednika DZ Milana Brgleza in podpredsednika DZ Primoža Hainza. Predsednik DZ se bo na pismo odzval v petek, so sporočili iz njegovega kabineta. Sicer pa Brglez po njihovih navedbah nasprotuje poskusom "sprevračanja lastnih napak na druge". Obenem se mu zdijo Čuševi očitki neprimerni, ker da niso podkrepljeni z dejstvi.
Predlog vlade temelji na javno-javnem partnerstvu in predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju, med drugim Madžarske.
Civilna iniciativa pa se po drugi strani zavzema, da Madžarska ne bi bila vključena v financiranje. Kot je pojasnil član sveta za civilni nadzor projekta in ekonomist Jože P. Damijan, bi to Sloveniji zagotovilo suverenost, obenem bi pa bilo tudi bolj racionalno.
Damijan je namreč opozoril, da v primeru financiranja Madžarske ne gre za kapitalski vložek, kot to predstavlja država, pač pa za posojilo, saj bi morala po koncu koncesijskega obdobja Slovenija ta znesek Madžarski vrniti skupaj z donosom - Madžarska pa se zadolžuje štirikrat dražje kot Slovenija.
Gašperšič je danes pojasnil, da je Madžarska predvidena kot sovlagatelj, za kar so tudi sami izrazili interes. O vseh pogojih tega sodelovanja se še dogovarjajo.
Na vprašanje o tem, kaj bodo v zameno za sodelovanje pri projektu dobili Madžari, je minister ponovno zagotovil, "da ne pride v poštev nikakršno solastništvo v Luki Koper, kar je bilo njihovi strani že predstavljeno".
"Sodelovanje Madžarske je predvideno v kapitalskem deležu, kjer bo glavni del nosila Slovenija. Za to so sredstva v proračunu že zagotovljena in tu je predvideno, da bo del tega vložka zagotovila tudi Madžarska oz. še ostale države, ki so tudi zainteresirane za vstop v projekt," je dejal.
Iz urada vlade za komuniciranje so sporočili, da je Slovenija za izgradnjo drugega tira sprejela tudi pisma podpore s strani Češke, Slovaške in Poljske.
Gašperšič je spomnil, da je sicer finančna konstrukcija projekta Drugi tir sestavljena iz treh ključnih elementov, in sicer kapitalskih vložkov, nepovratnih evropskih sredstev in zadolžitev pri Evropski investicijski banki (EIB) s poroštvom Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI).
Predlog, ki so ga pripravili v iniciativi, pa predvideva financiranje projekta z državnimi sredstvi, EU sredstvi in posojili EIB. V primerjavi z vladnim predlogom je razlika le v tem, da vlada računa, da se 200 milijonov evrov madžarskega kapitalskega vložka ne bi štelo v javni dolg. "Mi takoj priznamo, da je to javni dolg, vlada pa se slepi, da ni," je o razlikah dejal Damijan.
O tem, kakšna bo končna cena drugega tira, Gašperšič tudi danes ni želel govoriti, je pa ponovil, da znese manj kot milijardo evrov vključno z davkom. Poudaril je, da točne številke ne želijo razkrivati, saj je to ključni element, ki vpliva na konkurenčnost prejetih ponudb na javnem razpisu.
Damijan je medtem poudaril, da je predračunska vrednost projekta brez DDV okoli ene milijarde evrov, medtem ko so njihovi strokovnjaki ocenili, da bi izgradnja drugega tira v danih gabaritih brez davka stala največ 683 milijonov evrov. Ključne rezerve civilna iniciativa vidi predvsem pri predorih in nepredvidenih delih - pri vsaki od teh postavk je po njihovem prepričanju mogoče prihraniti po 200 milijonov evrov.
Do vlade so bili danes kritični tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je predlog normativno presplošen in zaradi te nedorečenosti dopušča nastanek korupcijskih tveganj. Komisija je opozorila še, da gre za enega pomembnejših zakonov s področja državnih investicij, kar ne dopušča hitenja. Trije delovni dnevi so bili po njihovem mnenju povsem nezadostni za poglobljeno proučitev tako pomembnega in obsežnega dokumenta.
Nad kratko javno razpravo so obžalovanje v minulih dneh izrazili tudi v koalicijskih strankah SD in DeSUS. Njuna predsednika Dejan Židan in Karl Erjavec sta ob prihodu na vlado danes dejala, da je podpora zakonu njihovih poslancev pogojna. Oba sta spomnila na sredin dogovor koalicije, da Gašperšič opravi pogovore s predstavniki civilne iniciative in Luko Koper, ki prav tako nasprotuje vladnemu predlogu.
Gašperšič je prepričan, da bodo tako s civilno iniciativo kot tudi Luko Koper prišli do uspešnega zaključka. V Luko se bo že v petek odpravil državni sekretar, s predstavniki civilne iniciative pa se bodo na ministrstvu predvidoma sestali v ponedeljek.
