Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je namreč rekorder med javnimi zdravstvenimi zavodi, ki so lani poslovali negativno. Največja bolnišnica v državi je lansko leto zaključila s 25,4 milijona evrov primanjkljaja. Svet zavoda je zahteval pripravo ukrepov za stabilizacijo poslovanja. Hkrati je svet na predlog ministrstva za zdravje od vodstva zahteval, da naroči notranjo revizijo izkazov pri zunanjem izvajalcu.
"Na osnovi tega pričakujem dodatna pojasnila glede vzrokov tako visokega presežka odhodkov nad prihodki. Na osnovi tega si bom oblikovala stališče do dela sedanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana," so besede ministrice zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje, ki ga je o izgubah javnih zdravstvenih zavodov postavila Jelka Godec (SDS).
Poročilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je namreč pokazalo, da je 22 javnih zdravstvenih zavodov lani poslovalo negativno in ustvarilo 40,5 milijona evrov izgube. Od tega je negativno poslovalo 13 bolnišnic. Višina nepokrite izgube se je povečala za 33,81 milijona evrov, vrednost neporavnanih obveznosti vseh javnih zdravstvenih zavodov je konec leta 2016 dosegla 116,98 milijona evrov. Povečevale so se zlasti starejše neporavnane obveznosti.
Celotni prihodki bolnišnic so po informacijah ministrstva za zdravje lani znašali 1,34 milijarde evrov in so v primerjavi letom poprej narasli za 56,9 milijona evrov oz. za 4,43 odstotka, pri čemer so se prihodki povišali v vseh 26 bolnišnicah. Rast prihodkov bolnišnic je posledica povišanja cen zdravstvenih storitev, dodatnih programov za zadovoljevanje zdravstvenih potreb in enkratnega dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst.
Celotni odhodki bolnišnic so v letu 2016 znašali 1,37 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom prej povečali za 90,2 milijona evrov oziroma nominalno za 7,03 odstotka.
Ministrstvo je navedlo, da če bi uspeli zagotoviti petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev, kot protiukrep administrativnemu zniževanju od leta 2009, namesto samo 2,12 odstotka, javni zdravstveni zavodi ne bi imeli kumulativne izgube in bi lahko celo nekoliko izboljšali svojo likvidnost ter s tem obveznosti do dobaviteljev. S tem bi izničili objektivne vzroke za doseganje presežkov odhodkov in bi lažje reševali subjektivno odgovornost poslovodstev, so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje po današnji seji vlade.