Za skrajševanje čakalnih dob na področju prvih ambulantnih specialističnih pregledov in šestih izbranih operativnih posegov je bilo v lanskem letu namenjenih 7,9 milijona evrov, pri čemer pa Dorjan Marušič, Valentina Prevolnik Rupel in Marjeta Kuhar v analizi ugotavljajo, da ministrstvo ni uspelo doseči ciljev, ki si jih je zadalo, denimo da bi na področju koronografije zmanjšali čakalno dobo za 90 odstotkov.
Kot je danes na seji opozoril Marušič, so se čakalne dobe za dve vrsti operacij celo podaljšale, za štiri pa skrajšale, a manj, kot je bilo napovedano. Marušič opozarja, da danes niti ni dovolj dodatnih 100 milijonov evrov za odpravo čakalnih vrst. Zaveda se sicer, da breme vseh čakajočih ne bo razrešeno v tem letu ali do konca mandata te vlade, s pravimi ukrepi pa bi lahko odpravili tiste, ki čakajo nedopustno dolgo.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je predstavila kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki jih na ministrstvu izvajajo oz. jih še bodo izvedli za skrajševanje čakalnih vrst. Tako so izvedli pilotni projekt za boljše upravljanje čakalnih dob, ugotovitve katerega so tudi prenesli v novelo zakona o pacientovih pravicah in v splošni dogovor. Drugo leto zapored dodajajo finančna sredstva za enkratni dodatni program. Letos bo na voljo 25 milijonov evrov, prednostno pa bodo ta sredstva uporabljena za obravnavo tistih bolnikov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo.
Opozorila je tudi, da so pred tem povprašali izvajalce v javni zdravstveni mreži, koliko od teh pregledov oz. storitev kadrovsko in prostorsko sploh lahko opravijo. Na podlagi informacij izvajalcev je teh storitev za 26 milijonov evrov.
Poleg tega bodo po njenih besedah pomembni premiki pri skrajševanju čakalnih vrst, ki pa ne bodo vidni že letos, narejeni z določbami zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki na novo ureja področje razdeljevanja programa v okviru splošnega dogovora. Uvedli bodo tudi kazalnike kakovosti zdravljenja. Tisti zavodi, ki bodo imeli boljše kazalnike kakovosti, bodo imeli prednost pri dodeljevanju sredstev. Poudarila je tudi, da bodo z eNaročanjem dobili realne številke o čakajočih.
Več članov odbora, pa tudi nekateri vabljeni na sejo, so se strinjali, da ni le dodaten denar tisti, ki lahko skrajša število čakajočih. Težave so tudi pri pomanjkanju kadrov in pri organizaciji dela.
Kot je opozoril nekdanji minister za zdravje Božidar Voljč, so čakalne dobe sindrom, pri reševanju katerega mora vsak člen opraviti svojo dolžnost. Tako se je strinjal z direktorjem Zdravstvenega doma Ljubljana Rudijem Dolšakom, da se skrajševanje čakalnih dob začenja pri zdravnikih.
Poslanka SD Bojana Muršič pa meni, da je nedopustno, da se v javnem zdravstvu na storitev čaka po več mesecev, samoplačniško pa lahko prideš takoj na vrsto. Poudarila je, da se ne sme ločevati državljanov na dve skupini - tiste, ki si lahko samoplačniško privoščijo storitve, in tiste, ki tega ne morejo in se poslabšuje njihovo zdravje.
Poslanec DeSUS in predsednik odbora Tomaž Gantar pa je dodal, da se s čakalnimi dobami soočajo bolj ali manj vsi zdravstveni sistemi. Vendar pa je današnje stanje pri nas odraz zelo velike krize javnega zdravstvenega sistema. "Težave se še naprej kopičijo in pravih rezultatov glede na ukrepe, ki so bili sprejeti, ni na vidiku," je dejal.
Dejal je, da vsa odgovornost ne more biti samo na ministrstvu za zdravje, tako tudi nihče ne pričakuje od ministrstva, da "bo magično v enem letu odpravilo čakalne dobe". Pričakuje pa sistematične ukrepe na tem področju.
Marijan Pojbič (SDS) je opozoril, da je odbor že večkrat razpravljal o tej temi, a čakalne dobe se vztrajno podaljšujejo. Po njegovem mnenju odgovornost za to nosi ministrstvo za zdravje. Njegovo poslansko kolegico Jelko Godec pa je zanimalo, kam je šel dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob, če se pa te podaljšujejo.
Predsednik Društva uroloških bolnikov Franc Hočevar pa je pozval k sprejetju interventnega zakona, s katerim bi financirali odpravo čakalnih vrst. Pri tem pa bi po njegovem mnenju morali razdeliti program vsem izvajalcem, ne le tistim v javni mreži.
Člani odbora so danes obravnavali tudi revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je ugotovilo, da drage medicinske naprave v slovenskih bolnišnicah od leta 2007 niso bile polno in enakomerno izkoriščene, čakalne dobe pa so se daljšale. Miroslav Kranjc z računskega sodišča je pri tem dejal, da za neoptimalno izkoriščenost opreme ni krivo samo ministrstvo, ampak tudi izvajalci, ki pogosto nimajo pregleda nad tem, kakšno opremo imajo, pa vendarle nakupujejo novo.
Pirnatova je dejala, da so decembra lani vzpostavili evidenco drage medicinske opreme, na podlagi teh podatkov pa bodo lahko določili optimalno izkoriščenost opreme in tudi določili mrežo.
Branko Zorman (SMC) je ob tem dejal, da bi se tudi na podlagi teh podatkov morali javni zdravstveni zavodi začeti specializirati.
